Revija Primus

13. festival migrantskega filma                                                                Piše: Miša Gams Slovenska filantropija je ob dnevu beguncev, ki ga zaznamujemo 20. junija, že trinajstič  zapored organizirala Festival migrantskega filma, katerega osrednji del je potekal v ljubljanskih Kinoteki in Kinodvoru (spremljevalni del tudi v prostorih AGRFT, Slovenske filantropije in Pritličja), posamične projekcije in debate o migrantski problematiki pa so se vse do julija odvijale …

 

DITKA: PRINAŠALKA SVETLOBE, KI NI KOT DRUGI, NAZDRAVLJA IZIDU ČETRTEGA ALBUMA

Piše: Sara Špelec   Ditko Čepin poznamo kot odlično glasbenico in pevko z nežnim, božajočim glasom, ki, zaobljubljena poeziji in glasbi, živi za ljubezen in je pozorna do soljudi. Na e-zaslončku me pred začetkom pogovora prijazno vpraša: »Kako si?« … in že so med nama angeli. Prikradli so se tudi na Ditkin četrti studijski…

NEKAJ VPRAŠANJ O BODOČI STRATEGIJI LJUBITELJSKE KULTURE

Piše: Jože Osterman   Po kar dolgem obdobju vsaj navidezne organizacijske trdnosti in celo samoumevnosti ljubiteljske kulture v okviru slovenskega kulturnopolitičnega modela se zdi, da je tokrat resno problemsko  razmišljanje o njeni bodoči strategiji  neizogibno. V ZKD Slovenije smo sicer do zdaj sprejeli dva strateška akta: prvega za obdobje 2009- 2015, v drugem, pisanem za obdoje 2016-21 pa smo temeljne …

K OSNUTKU NACIONALNEGA PROGRAMA ZA KULTURO 2018 – 2025

piše: mag. Jože Osterman NPK nekoč in danes Prvi zakon o kulturi (točneje o uresničevanju javnega interesa v kulturi) leta 1995 je nacionalni program kulture (NPK) povzdignil v temeljni razvojni akt, ki naj bi kar precej podrobno določal razvoj vseh kulturnih dejavnosti, morebitne organizacijske spremembe in investicije. Njegovo sprejetje v parlamentu in redno  vsakoletno preverjanje uresničenega naj bi bilo jasen ...

Več »

ARHIVIRANJE GLEDALIŠKEGA GRADIVA

piše: Mojca Prigl Gledališko gradivo predstavlja pomemben vir za znanstveno-raziskovalno delo, gledališko pedagogiko, teatrologijo in je hkrati tudi del kulturne dediščine. Odbrano arhivsko gradivo ima trajni pomen za kulturo, zgodovino ali druge znanosti, zato je zelo pomembno, da tudi ljubiteljska gledališča poskrbijo, da bo njihovo odrsko ustvarjanje zbrano, urejeno in predano v trajno hrambo v ustanovo, ki to omogoča. Vsekakor ...

Več »

ODPRTO PISMO – ZBOROSKA DEJAVNOST BI BILA LAHKO OGROŽENA

Zveza kulturnih društev Slovenije je naslovila odprto pismo na ministrico za izobraževanje, znanost in šport, zaradi predloga Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o osnovni šoli (ZOsn-J), ki naj bi omejil sedanjo razširjenost zborovskega petja v šolah. V kolikor bi bila ta sprememba sprejeta, bi to pomenilo, da bi se zgodil upad števila pevskih zborov, sploh mladinskih, posledično ne bo ...

Več »

ZAKAJ BI NE VRISKAL, ZAKAJ BI NE PEL …

Piše: Nataša Petrovič Tednu ljubiteljske kulture na pot Pravimo ji ljubiteljska, društvena, ljudska, poimenovali smo jo tudi že amaterska kultura. Njene člane štejemo v tisoče, obstoj društev v stoletje in več. Področja njenega ustvarjanja so številna, nekaj njih nima institucionalnega zaledja, kar pomeni, da jih preprosto ne bi bilo v našem kulturnem prostoru. Kultura, ki se že nekaj časa spogleduje ...

Več »

LJUBITELJSKA KULTURA Z VIDIKA DISKURZOV PRETEKLOSTI IN PRIHODNOSTI

Piše: Mojca Perkon Kofol Ljubiteljska kultura je danes sistematizirana glede na kulturne dejavnosti, s poudarjanjem pojmov ustvarjanje in poustvarjanje, ki ju lahko na primer enačimo s kreativnostjo, inovativnimi pristopi, napredkom, glede na globalizacijo multikulturnega sveta in ohranjanjem tradicionalnih oblik slovenske dediščine z njenim (o)vrednotenjem. Glede na to, da je oboje pod okriljem prenosa tradicije/zgodovine oz. njene interpretacije, znotraj našega slovenskega ...

Več »

NIHČE NI ODVEČ!

Piše: mag. Jože Osterman Kar nekaj desetletij je že, odkar me je v Kanadi, kjer sem se seznanjal  z njihovimi izkušnjami v prostovoljnem delu v kulturi, navdušilo kratko in jedrnato geslo Nobody is too many (prevedeno v naslov tega članka), ki sem ga kot napis v privlačni rdeče-črni kombinaciji srečeval na mnogih javnih mestih širne kanadske države. Vse bolj sem ...

Več »

ZAKON – DA ALI NE

Piše: mag. Jože Osterman Na spletni strani Zveze kulturnih društev Slovenije je že več let mogoče spremljati nastajanje zakona o ljubiteljski kulturni dejavnosti. Njegovo »rojstvo« umeščamo v zdaj že daljno leto 2009, ko nam je nekdanji državni sekretar na šolskem ministrstvu Mirko Pečarič, ki je očitno dobro zaslutil trend »hipernormiranosti« moderne slovenske družbe, dobrovoljno (in brezplačno) spisal prvi osnutek in ...

Več »