RAZPRAVE

OD KNJIŽNEGA SEJMA V BEOGRADU DO EVROPSKE PRESTOLNICE KULTURE (NOVI SAD)

  Avtorica: Miša Gams Mednarodni knjižni sejem v Beogradu v znamenju gostje Romunije in slogana “Vrnitev napisanih” Popotnik, ki se po več letih znajde v Beogradu, lahko le osuplo strmi nad novostmi, ki jih pred sabo zagleda. Na območju glavne avtobusne postaje se namreč razprostira cel kompleks visokih stavb, luksuzno naselje “Beograd na vodi”, ki je povsem spremenilo podobo mesta. ...

Več »

NEKAJ VPRAŠANJ O BODOČI STRATEGIJI LJUBITELJSKE KULTURE

Piše: Jože Osterman   Po kar dolgem obdobju vsaj navidezne organizacijske trdnosti in celo samoumevnosti ljubiteljske kulture v okviru slovenskega kulturnopolitičnega modela se zdi, da je tokrat resno problemsko  razmišljanje o njeni bodoči strategiji  neizogibno. V ZKD Slovenije smo sicer do zdaj sprejeli dva strateška akta: prvega za obdobje 2009- 2015, v drugem, pisanem za obdoje 2016-21 pa smo temeljne ...

Več »

VARUHI PREHODA

Piše: Žiga Čamernik, prostovoljec Slovenskega društva Hospic   Hospic. Ena beseda, nešteto asociacij. Laična javnost jo največkrat povezuje s koncem, torej smrtjo, o kateri precej neradi razmišljamo. Smrt je v naši družbi namreč še vedno tabu.   Morda dandanes zato ne častimo le življenja, temveč tudi mladost. V duhu časa pač, ki še vedno na ves glas vpije: hitreje, bolje, ...

Več »

RESNICA IN LAŽ ALI NA POGORIŠČU TALENTOV

Piše: Žiga Čamernik   Mislite, da bomo ljudje sploh kdaj zmogli zaživeti v sedanjosti? Medtem ko ostala živa bitja s tem očitno nimajo težav, človek ne uporablja niti svojih bioloških danosti z vsemi čutili vred, kaj šele, da bi – kako zanimivo – razvijal svoje talente. Morda pa je končno napočil trenutek tudi za to.     Najprej ozavestimo, kdo ...

Več »

SVET KOT MANIFESTACIJA NAŠE NOROSTI ALI ŽALOVANJE ZA IZGUBLJENO SVOBODO

Piše: Žiga Čamernik – humanist, umetnik in prostovoljec Slovenskega društva hospic   Predstavljajmo si, kako bi živeli s prirojeno zmožnostjo uresničitve vseh naših želja in strahov. Vabim vas, da si v spomin prikličete, kako smo živeli tik pred korono, in si iskreno odgovorite, kolikokrat ste v zadnjem letu pomislili, da »tako ne gre več naprej« in se zato – iz ...

Več »

UMETNIKI NA BALKONIH IN ULICAH: ZASTONJ – ZA NARODOV BLAGOR

Piše: Mojca Senegačnik   Koledarski vsakdanjik je v začetku pomladi zamenjalo brezčasje. Kot bi še enkrat prišel november, najbolj tih in mrtev mesec, mesec odmiranja, teme, ždenja in iztekanja. Kot bi zobniki na velikanskem urnem mehanizmu naenkrat otopeli in bi čas tekel v prazno. Čakanje, ždenje na mestu. Pasivno pričakovanje »nečesa«.     Nekaj zelo glasnega je obetalo zatišje, o ...

Več »

HUMANOST NA PREIZKUŠNJI: »KAJ NAM PRINAŠA PRIHODNOST?«

Piše: Žiga Čamernik   Zdi se, da je, z ozirom na današnje stanje, ko se stvari praktično iz dneva v dan spreminjajo, prihodnost sila nehvaležno in teže napovedati kot kadarkoli prej. Pri vsem skupaj pa za nameček sploh ne gre za kakšno zelo oddaljeno reč. V tem trenutku ga – v občečloveškem merilu – namreč ni junaka, ki bi si ...

Več »

NAREDITI MORAMO VSE, DA KULTURA PREŽIVI PANDEMIJO

Piše: Inga Remeta   Svetovna pandemija koronavirusa je med prvimi udarila po kulturnem sektorju, ki izvaja številne javne prireditve. Bili smo tisti, ki smo morali že pred razglasitvijo epidemije v državi zapirati vrata naših ustanov in odpovedovati koncerte, gledališke predstave, festivale, mednarodna srečanja in ostale aktivnosti. Zelo verjetno je, da bomo tudi med zadnjimi, pri katerih se bodo stvari vrnile ...

Več »

SPREJEMANJE MINLJIVOSTI ALI SVET KOT URESNIČENA PREROKBA SLABEGA HOLLYWOODSKEGA FILMA

Piše: Žiga Čamernik   Če malo pobliže pogledamo današnjo situacijo – pravzaprav kar celotno človeško zgodovino – se ljudje vedno proti nečemu borimo. Borimo se proti alkoholizmu in drogam. Borimo se proti priseljencem in drugače mislečim. Če smo politično levo orientirani, se borimo proti desnim in obratno. Borimo se proti raku in drugim boleznim. Borimo se celo proti smrti – ...

Več »

»ZDAJ SE PA NE BOJ,« ME DEVETSTO POTREPLJA PO RAMI

Piše: Kristian Koželj   Velika umetniška dela in poglobljeni kreativni procesi imajo vsaj eno ključno skupno točko: vsakič, ko ti vrojeni napuh prišepne, da si jim morda prišel do konca ali ta konec vsaj oplazil, te kot podivjani vrtiljak potegnejo v novo rundo, še en krog, kjer se znano postavi na glavo, in te vrnejo na začetek; v nekakšno paradoksalno ...

Več »