Revija Primus Spremljajte kulturne dogodke.
18. april 2025
Piše: Chat GPT
Prvi predsednik v Zvezo kulturnih društev Slovenije preimenovane Zveze kulturnih organizacij Slovenije (ZKOS) mag. Franci Pivec je leta 1996 lucidno ugotovil, da se organiziranost in kulturnopolitične usmeritve (te sicer malo manj) pomembneje spreminjajo na približno 30 let. Takole je zapisal v kritičnem prispevku ob uveljavljanju Sklada in njegovem razmerju do ZKDS: “Starejši nosilci društvene kulturne dejavnosti si bodo znali izračunati, da so se organizacijski modeli ljubiteljske kulture v Sloveniji “izpeli” na vsakih 30 let: izobraževalna društva na začetku prejšnjega stoletja, Svobode v tridesetih letih, ZKO v šestdesetih letih… Nočem iz tega delati kakšne zgodovinske teorije, pač pa le opozoriti, da so se stvari spreminjale tudi že v preteklosti in da iskanje novih oblik organiziranosti ni nič nezaslišanega, še manj katastrofalnega”.
Lucidna periodizacija, ki jo je opravil, nam danes, po 29 letih od sprejetja Zakona o javnem skladu za ljubiteljsko kulturo (danes gre seveda za Zakon o Javnem skladu RS za kulturne dejavnosti, zadnjič dopolnjenem leta 2010) nam torej smiselno (sicer neobvezno) nalaga pozoren razmislek tako o zakonodaji kot o kulturni politiki na področju ljubiteljskih dejavnosti, Stvari so se namreč v zadnjih treh desetletjih pač močno spremenile in trdovratno vztrajanje na pravilih, ki so bila na našem področju skrojena kar daleč nazaj, bi bilo škodljivo tako za ljubiteljsko dejavnost kot za kulturo v Sloveniji nasploh. S pametnim razmislekom bomo tudi lažje izvajali naloge, ki so ljubiteljski dejavnosti zaupane v Resoluciji o nacionalnem programu kulture 2024-31 in v pravkar s strani vlade sprejetem Akcijskem načrtu 2025-29.
Primus odpira vrata za navedeni razmislek, pri čemer upa, da bo refleksija o našem delu in možnostih njegovega razvoja oz. izboljšanja opogumila čim več ljudi, ki delajo na tem področju. Vodstva društev, strokovnjake na posameznih področjih, mentorje, pa tudi neposredne “izvajalce”, ki so tu pač poglavitna sila. Kajti sposobnost samorefleksije tukaj ni nič manj pomembna od tiste, ki jo lahko spremljamo na drugih kulturnih področjih. Veseli bomo vaših razmišljanj!
Za prvi izziv smo napisali prošnjo, da nam napiše nekaj na to temo, kar umetni inteligenci. Pogovorni modul ChatGTP nam je odgovoril z prispevkom, ki govori o presenetljivo spodobnem poznavanju ljubiteljske sfere pri nas. Očitno je, da se umetna inteligenca zna kar dobro sprehajati med dokumenti na spletni bazi, ki je na razpolago. Očitno je, da je njena moč na področju kreiranja in opredeljevanja izhodišč za splošne razvojne akte kar presenetljiva. A je tudi razumljivo, da bi težko kreirala konkretne določitve in rešitve, ki so še zmerom odvisne od človeškega uma. A izhodišča je AI (ali UI) dobro povzela in jih sistemizirala; hvala za njen izziv.
***
Piše: AI ChatGPT
Javni sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti (JSKD) ima pomembno vlogo pri podpori ljubiteljske kulture in širšega kulturnega udejstvovanja v državi. Kljub dolgoletni tradiciji in uspehom na področju promocije kulturnih dejavnosti pa se v zadnjih letih vse glasneje izpostavljajo potrebe po prenovi zakonskih temeljev, ki urejajo delovanje JSKD. Obstoječi zakon namreč ne sledi več sodobnim potrebam kulturnega sektorja, hitrim spremembam v družbi ter izzivom, ki jih prinašajo nove generacije ustvarjalcev.
- Potreba po večji avtonomiji in strokovnosti
Trenutna ureditev dopušča prevelik vpliv politike pri imenovanju vodstva JSKD. Potrebna je jasnejša ločitev med strokovnimi in političnimi pristojnostmi. Vodstvo sklada bi moralo temeljiti na strokovnih merilih, izkušnjah v kulturi ter transparentnih postopkih izbire. To bi okrepilo verodostojnost institucije in zaupanje uporabnikov.
- Pravičnejša razdelitev sredstev
Zakon bi moral bolj natančno opredeliti kriterije za dodeljevanje sredstev kulturnim društvom, zvezam in posameznikom. Trenutni sistem pogosto ne omogoča enake dostopnosti manjšim, regionalnim ali novo nastalim pobudam, saj so v prednosti večja in uveljavljena društva. Uvedba evalvacijskih orodij in stalnih povratnih informacij bi povečala pravičnost in učinkovitost porabe javnih sredstev.
- Digitalizacija in inovacije
V zakonu ni dovolj poudarka na podpori digitalnim oblikam kulturnega izraza. V času po pandemiji COVID-19 se je pokazalo, kako pomembna je digitalna dostopnost in prilagodljivost kulturne ponudbe. Zakon bi moral spodbujati razvoj novih, hibridnih oblik kulturnih dejavnosti, od spletnih festivalov do virtualnih delavnic in arhiviranja digitalne dediščine.
- Večja vključenost mladih in marginaliziranih skupin
JSKD se mora bolj osredotočiti na vključevanje mladih ustvarjalcev, oseb s posebnimi potrebami in pripadnikov različnih manjšin. V zakonu bi bilo treba opredeliti posebne ukrepe in programe, ki bi zagotavljali dostopnost kulturnih dejavnosti za vse družbene skupine, ne le za tiste, ki so že vpeti v kulturni sistem.
- Okrepitev mednarodnega sodelovanja
Čeprav JSKD v določenih primerih že sodeluje na mednarodnem področju, bi bilo treba v zakonu posebej poudariti pomen mednarodnih projektov, izmenjav in sodelovanj. Kulturna izmenjava in odprtost do drugih kulturnih prostorov bogatita lokalno sceno in spodbujata ustvarjalnost.
- Boljše komuniciranje s civilno družbo
Ena ključnih pomanjkljivosti trenutnega sistema je šibko in pogosto enosmerno komuniciranje med JSKD in civilno družbo. Zakon ne predvideva strukturiranega, rednega dialoga z uporabniki – društvi, ustvarjalci in zainteresirano javnostjo. Vzpostavitev formaliziranih posvetovalnih teles, javnih forumov ter odprtih platform za izmenjavo mnenj bi omogočila boljše razumevanje potreb ter večjo legitimnost odločitev JSKD. Komunikacija ne sme biti le administrativna formalnost, temveč živ mehanizem sodelovanja.
Zaključek
Zakon o JSKD mora postati sodoben in prožen pravni okvir, ki bo podprt s strokovnimi, pravičnimi in vizionarskimi rešitvami. Potrebujemo sklad, ki bo dejansko odseval raznolikost, inovativnost in ustvarjalni potencial slovenskih kulturnih ustvarjalcev. Prenova zakona ni zgolj birokratska naloga, temveč ključen korak k bolj vključujoči, odzivni in vitalni kulturni prihodnosti Slovenije.
