Arhiv oznak: uvodnik

Piše: Aleš Jelenko     *** Nedelja je. Partnerka in hčerka sta odšli na obisk k staršem, sam pa sem ostal doma, da končno napišem ta uvodnik. Ja, tudi za pisanje kolumn potrebuješ zbranost in čas, si morete misliti? V debeli puhasti bundi, rjavi kapi in z vročim kapučinom sem se usedel na plastičen stol, kamor sem moral najprej položiti ...

Piše: Aleš Jelenko »I’m still young, wasting my youth, I’ll grow up next summer /…/« (Machine Gun Kelly: Drunk Face)         *** Čisto na začetku bi se rad opravičil vsem rokerskim, pankerskim in metalskim bendom – niste vi krivi, če ste me videli zehati na vašem koncertu. Enostavno se mi spi; sprijaznil sem se že, da začne ...

… in ni nam mar. Piše: Aleš Jelenko     *** Najbolj ironično pri vsem skupaj je, da ubija ravno tiste, ki jo soustvarjajo, oblikujejo in gnetejo; tiste, zaradi katerih sploh obstaja. To je nekako tako, kot da bi kapitalizem začel zganjati masovni terorizem nad kapitalom (ergo: nad samim sabo) – razstreljevati podjetja, požigati denar in uničevati delovne stroje. Razlika ...

Piše: Aleš Jelenko     *** Kultura ima pogosto težave, saj veste, splošna javnost kulturnikov (takšnih in drugačnih umetnikov, pisateljev, pesnikov, slikarjev …) ne ceni kot nekoč, še več, na trenutke se ji zdijo celó odveč(ni) in nepotrebni, pijavke, ki sesajo državni denar, da lahko posedajo, kofetkajo ter tu in tam spišejo kakšno knjigo. In potem je tukaj naslednja (velika) ...

Piše: Aleš Jelenko »… We said we’ll never give up ’til we die. And try to help our friends, we learn to live again, We’ll never say it’s over ’til the end …« (Good Charlotte – Life Changes)     I. Včeraj je deževalo, kaj deževalo, lilo je kot iz škafa. Človek je dobil občutek, da se je nebo pretrgalo, ...

Piše: Aleš Jelenko    »And you look real close,/Cross the lines and the roads,/It is there to decode.« (Angels & Airwaves: Hallucinations)       I. Balkon je vse bolj zasičen. Ne le s spomini, vse več je tudi druge navlake, bliža se poletje in edino zunanjo površino je treba dodobra predelati; na ograjo smo navesili rjava štirikotna plastična korita, ...

Piše: Aleš Jelenko     I. Danes je na balkonu precej sveže. Jutro je. Meglice se spuščajo po vasi in počasi brišejo okolico. Hiše počasi izgubljajo obliko, dokler jih gosta meglena tvorba povsem ne iznakazi. Drevesa še nekaj časa vztrajno štrlijo iz bele koprene, a na koncu tudi ta omagajo in se prepustijo izginjanju. Globoko vdihnem in … tema. Oči ...

Piše: Aleš Jelenko       I. Danes na balkonu ne pijem kave. Sedim na belem plastičnem stolu pred belo plastično mizo brez bele skodelice. To se ne zgodi pogosto. Zgodi se zgolj takrat, ko mi nagaja zgaga, ko mi je malce slabo in me grozno napihuje. Ne maram teh neprijetnih trenutkov, še več, motijo in dekoncentrirajo me, a na ...

Piše: Aleš Jelenko     »What’s my age again? What’s my age again?« (blink-182)     I. Skoraj vsakič, ko sedim na balkonu in opazujem miniaturni svet pred sabo, ki se z višine zdi bolj obvladljiv, kot je v resnici, se spomnim srednješolskih časov. Tisti čas je bil drugačen; bil je razumljiv – bil je tako zelo na dosegu roke, ...