Revija Primus Spremljajte kulturne dogodke.
26. oktober 2026
Piše: Maja Jerman Bratec
Na novogoriškem gradu Kromberk je ZKD Slovenije začela s ciklusom pogovorov o različnih temah s področja kulture. lanske izkušnje s tem so dobre in novogoriški (pa tudi širši) kulturni programi so dobili koristen dodatek, ki sicer ni zelo običajen, je pa zagotovo potreben. naše refleksije o kulturi so si pač sila različne in pogovor, kjer je mogoče prepoznati širše dimenzije kulturnih pojavov, ob tem pa še kulturne ustvarjalce same, je lahko lep dogodek, ki obogati znanje o kulturi in prispeva k razumevanju tega, kako nastaja in kaj sporoča. V vabilu, ki smo ga pred dobrim tednom objavili v Primusu, je mogoče razbrati, da sta v novembru in decembru na programu še dva pogovora. Vabljeni!
Predsednica ZKDS Maja Jerman Bratec tokrat poroča o prvem dogodku – o pogovoru o literaturi v zamejstvu… Goričani so morda od vseh slovenskih mest najbolj povezani z zamejskimi rojaki in prav je tako.
***
Na Gradu Kromberk v Novi Gorici se je ob prijazni podpori Goriškega muzeja odvil prvi iz niza pogovorov, v že drugi ediciji, pod naslovom Pogovori o… Tokrat je bilo govora o literaturi v zamejstvu, na Tržaškem in v Slovenski Benečiji. S pogovori želimo pri Zvezi kulturnih organizacij Slovenije osvetliti različna področja, ne samo ljubiteljskih kultunih dejavnosti. Namen je predstaviti avtorje in kultune zanesenjake, ki opazno sooblikujejo slovenski kulturni prostor.
Gostje pogovora so bili Tržačan, predsednik Društva slovenskih pisateljev, pisatelj, novinar, publicist, gledališki kritik Marij Čuk in Piuramaura kolektiv iz Nediških dolin v Slovenski Benečiji, katerega članice so pesnice, pisateljice, neutrudne kulturne delavke, ki vse pišejo v beneškem narečju. Marina Cernetig, Andreina Trusgnach, Claudia Salamant, Margherita Trusgnach in Luisa Battistig. Žal sta bili dve od njih zadržani, a mavrični kolektiv (piuramaura je v beneškem narečju mavrica), so odlično zastopale Marina Cernetig, Margherita Trusgnach in Luisa Battistig. Pogovor je vodila Maja Jerman Bratec.
Marij Čuk je rojen 1952 v Trstu, je diplomiral na FF v Ljubljani. Služboval je kot profesor na šolah v Trstu in Gorici ter večinoma kot časnikar, najprej pri Primorskem dnevniku, nato je bil urednik in deset let direktor slovenskih informativnih sporedov italijanske radiotelevizijske ustanove RAI.
V svet je poslal deset pesniških zbirk in šest romanov, več gledaliških besedil, radijskih iger in satiričnih nadaljevank. Čukovo literarno zanimanje izhaja iz preprostega vodila, da lokalno je globalno. Svet in človeka v njem obravnava tudi skozi usodo manjšinske narodne skupnosti, , ki jih vojaške, gospodarske in politične velesile utesnjujejo v ozko liso bivanja. Leta 2020 je izšel roman Črni obroč, ki prvič v zgodovini slovenskega slovstva pripoveduje o požigu Narodnega doma v Trstu 13. julija 1920. Leta 2023 je izšel roman Fojba, ki prav tako prvič literarizira težko medvojno in povojno dogajanje, raziskuje vzroke in posledice nasilja.
Čuk je tudi gledališki kritik, esejist, kolumnist, scenarist. Njegova dela so prevedena v številne tuje jezike. Pred kratkim je izšla antologijska pesniška zbirka v nemščini in slovenščini Vse gube ljubezni /Alle Fugen der Liebe v prevodu Horsta Ogrisa. Tudi romana Črni obroč in Fojba sta prevedena v italijanščino (Fiamme nere, La foiba, prevod Martina Clerici) in imata veliko odmevnost, tako da je avtor gost tudi številnih italijanskih ustanov. Udeležuje se mednarodnih literarnih srečanj. Je prejemnik več mednarodnih nagrad in priznanj.
Maij Čuk Je aktualni predsednik društva Slovenskih pisateljev.
Piuramaura kolektiv, pet žensk, pet pesnic, a še bolj pomembno pet kulturnic, ki se zavedajo pomena ohranjanja jezika in kulturne dediščine Nediških dolin. So eden od stebrov kulture v Beneški Sloveniji in se zavedajo, da jezik predstavlja skupnost in korenine, je spomin in upanje. Dvojezična šola v Špetru ohranja slovenski jezik, (četrta) ženska generacija beneških pesnic pa ohranja narečja Nediških dolin.
Pesnice so se v kulturno gibanje vključile v fazi, ko je ljubiteljstvo napredovalo na višjo umetniško in profesionalno raven, se institucionalno organiziralo ter stkalo mrežo čezmejnih stikov. Za njihov jezik skrbi slovenistka Živa Gruden, za promocijo dvojezični pesnik in urednik Michele Obit. Po objavah v lokalnih publikacijah so bile v začetku 21. stoletja vključene v prvo regionalno antologijo Besiede tele zemlje (2004) in mednarodni zbornik Vilenica (2005), sledile so izdaje avtorskih zbirk, participacija v slovenskem in italijanskem literarnem življenju, nagrade in pozornost poznavalcev v Italiji cvetoče narečne poezije (Manuel Cohen, Ivan Crico, Fabio Franzin). Literarna veda (Bandelj 2014; Golles 2015) jih uvršča v tretjo povojno generacijo beneških pesnikov, ki se od domoljubne in narodnoobrambne tradicije usmerja v zmerno modernizacijo, individualizacijo in subjektivizacijo. So prejemnice srebrne plakete JSKD RS za leto 2026.
Pesnice je predstavila Silva Seljak, vodja OI JSKD Tolmin in regijska koordinatorka, poznavalka njihovega dela.
Ob zanimivem prepletanju »usod« dveh geografsko in zgodovinsko precej različnih pokrajin v slovenskem italijanskem prostoru, ob živahnem pogovoru in nalezljivi dobrovoljnosti pesnic, je malone dveurni pogovor prenekateremu udeležencu osvetlil literarno, preteklo, polpreteklo in realno stvarnost teh dveh prostorov.
V tekst za svojo spletno stran so članice PIURAMAURA kolektiva zapisale:
Se zgubjajo ljudje, se zgubjajo vasi
an izik ratava saldu buj lahan
zaki z ljudmi se zgubjajo besiede, navade, počaso življenje
an zatuo se daržmo kupe
vsaka z nje barvo, vsaka v nje prestoru
pa kupe z adnin namienom
odbaržat vse kar se more
brez nostalgije an žalost
s kuražo podat tistim, ki so zad za nam
muoč novega perja, ki se rodi spomladi,
sonce, ki greje poliete,
sadje an pardielo jesena
an gorkuoto pred ognjan pozime.
Pregled ocene
Povzetek : Pogovor o literaturi v zamejstvu na gradu Kromberk, oktober 2026
