Revija Primus Spremljajte kulturne dogodke.
Piše: Jasmina Založnik
Zimska plesna šola (ZPŠ) se je vzpostavila kot oblika intenzivnega izobraževanja za plesalce in pedagoge že leta 1985 v Mariboru. V času svojega nastanka je bila takšna oblika izobraževanja s ponudbo večjega števila raznolikih plesnih delavnic v slovenskem prostoru novost. Bila je ena redkih priložnosti za plesalce, da ob utrjevanju plesnega znanja, spoznajo in osvojijo tudi nove plesne veščine ter dogodek, ki je razpršeno plesno skupnost združil in povezoval. Ne preseneča, da so jo plesalci že zelo zgodaj posvojili. Tako je postala letni dogodek, ki se ga ne sme izpustiti. Dogodek, ki je združeval plesne entuziaste in jih medsebojno še močneje povezal v skupnost, ki se je iz začasnega sobivanja, učenja in deljenja znanj oblikoval v močno jedro, iz katerega so se rojevali novi plesni projekti. Nedvomno je ZPŠ tudi razlog, da ima sodobni ples v Mariboru močno sidrišče in da se je, tako v preteklosti kot tudi danes, v njem razvijalo in razvilo številčno močna skupnost plesalk/cev in koreografinj/ov, ki so se uveljavili tako v domači kot tudi mednarodni sceni. Pedagoški programi, kontinuirani in intenzivni v obliki delavnic, so namreč nujen pogoj za vznik plesno ozaveščenih in gibalno ter miselno gibkih teles, kar nenazadnje dokazuje tudi vse bolj razvejana in trdna mreža plesnih centrov po vsej Sloveniji s kopico odličnih plesnih pedagogov, kjer se kalijo mlade generacije.
Kljub temu, da se je od zgodnjih let obstoja ZPŠ plesno izobraževanje močno sistemsko razvilo, je Zimska plesna šola uspela ohraniti svoje prvotno začrtano poslanstvo, kot tudi ohraniti priljubljenost med plesalci. Tako ZPŠ še danes velja za enega izmed osrednjih plesno-izobraževalnih dogodkov, ki v Maribor pritegne večje število plesnih entuziastov različnih generacij in predznanj z namenom, da bi se opremili z novimi plesnimi znanji in se ob tem tudi dodobra razplesali. ZPŠ je namreč priložnost, da ob domačih plesnih pedagogih izjemno raznolikih profilov, udeleženci izkusijo tudi prijeme in metode, ki jih razvijajo priznani mednarodni plesalci in koreografi, prepoznani kot izjemni plesni pedagogi. S skrbno in tehtno pripravo programa/ov njena vodja Minka Veselič Kološa (Javni sklad RS za kulturne dejavnosti – območna izpostava Maribor) poskrbi, da imajo tudi stalni udeleženci možnost poglobitve predhodno pridobljenih znanj na specifičnih področjih plesnih tehnik in stilov ter v njihovi kombinatorki, poglobljeno ozaveščajo ‘trike’, prijeme in načine obvladovanja raznolikih plesnih spretnosti. Pri tem nikdar ne pozabi na uravnoteženost in ponudbo, ki bi zadovoljila potrebe različnih predhodno osvojenih nivojev (začetniki, nadaljevalci, izkušeni plesalci in profesionalci) ter zagotovila generacijsko pestrost (otroci, mladostniki in odrasli).
V letošnjem letu (med 22. in 25. februarjem) je ZPŠ ponudila 14 različnih delavnic. Najmlajši (5 do 7 let) so se gibalno urili s Sašo Lončar, letošnjo nagrajenko Ksenije Hribar za pedagoško delo, t.j. z znanjem, ki ga je v drugem sklopu delavnic predajala tudi plesnim mentorjem in pedagogom. V zasukih, padanju, drsenju, spuščanju in prehajanjih v plesu sta udeležence trenirala v Belgiji živeča Neus Barcons Roca in Matevž Dobaj. Tehnike utelešanja in zakonitosti ter metode kontaktne improvizacije je podajal izjemen slovaški plesalec, koreograf in pedagog Milan Kozánek, ki že dvajset let razvija samostojen, prodoren in učinkovit plesni sistem poučevanja. Mehiška plesalka Alicia Paulina Ocadiz Arriaga, ki ji ni tuj niti cirkus, je vodila oba nivoja sodobnega plesa I. in II. Namesto Urške Rupnik je sintezo moderne in sodobne plesne tehnike poučevala Simona Kočar. Dinamična je bila tudi Maša Kagao Knez s svojim afrosodobnim plesom. Še bolj pisano shemo pa sta vzpostavila Katjuša Kovačič in Nikola Orešković. Prelila in spojila sta raznolika izkustva in znanja, ki se vejejo od cirkusa, preko gimnastike in capoeire, kontorzionizma, joge do sodobnega plesa in pokazala, da sodobni ples temelji na ustvarjalnosti in se razvija prav zaradi odprtosti, ki se nenehno giblje med problemskim in tehničnim. Njegov temelj pa je in ostaja telo. Telo, ki ga plesalci spoznavajo v globini: anatomiji in njegovi celostni povezanosti. Tovrstne, neinvazivne tehnike spretno razvija in prenaša na druge Snježana Premuš, ki na ZPŠ seveda ni umanjkala.
Sodobni ples je igrišče in vadbišče. V njem nedvoumno postajamo gibki tako v telesih kot mislih. S plesom spoznavamo, da smo telo. Upamo in želimo, da bo takšnih in drugačnih priložnosti za izobraževanje, druženje in oplajanje še veliko in da entuziazem za organizacijo in udeležbo ne bo nikdar usahnil.
Fotografije: https://www.facebook.com/sasa.huzjak/media
