Piše: Aleš Čeh   Kakor pisanje poezije je tudi igranje večkrat nagonsko. Herbert Spencer izvor igre denimo vidi v razbremenitvi preobilja življenjske moči, Freud pa v svojih zbranih delih pesništvo kot razrešitev fantazij in želja, ki jih odrasli ne morejo uresničiti skozi igro, saj jim družba to na nek način brani. A v primeru pričujoče zbirke ne govorimo o nagonski ...

Piše: Sara Špelec   Kdor se bo mudil na ljubljanskem Krekovem trgu 2, kjer domuje naše najpomembnejše ljubiteljsko gledališče, utegne srečati čisto posebnega goloba. Nebo je zamenjal za šentjakobski prestol, a je kljub stoletnim krilom prizemljen, (pri)srčen in predvsem izredno razgledan sogovornik, ki lahko ure in ure govori o lomilcih jezika, ustroju gledališkega srca in neoliberalistično onesnaženem intelektu …, ki ...

Piše: Petra Koršič   Stopam po turobni obrečni poti v Trnovem v Ljubljani in med hojo kakor običajno snujem besedilo. Za mano je ogled obeh polfinalnih tekmovanj živega odrskega nastopanja s poezijo, imenovane slempoezija, v originalu Slam Poetry. Za menoj sta tudi prvi in celo drugi krog finala. Občutim, da sem končno vzljubila nahrbtnike; morda zato, ker je vse tako ...

Piše: Luka Benedičič   Afanasij Afanasjevič Fet (1820–1892) je bil eden najpomembnejših ruskih postromantičnih pesnikov 19. stoletja – ob boku z Nekrasovom, Tjutčevom in še kom. Čeprav ima v ruski poeziji mesto klasika, je Fet na slovenskem literarnem tržišču precejšnja neznanka. Prvi sodobnejši prevod Feta v slovenski jezik je prispeval Drago Bajt (leta 1979) z objavo v Sodobnosti, prevajala pa ...