Revija Primus Spremljajte kulturne dogodke.
23. marca 2025
Piše: dr. Janko Malle
Naš koroški prijatelj, podpredsednik Slovenske prosvetne zveze iz Celovca, nam je opisal plemenito, posnemanja vredno aktivnost koroških Slovencev, ki so donirali 500 slovenskih knjig slovenski skupnosti v Banja Luku (Republika srbska v Bosni in Hercegovini). Na zanimiv način nam je pokazal, da politika skupnega kulturnega prostora lahko spontano in samogibno deluje tudi v primeru, da zraven ni matične države, kar je vsekakor vredno pohvale. Malle je sicer tik pred prelomom leta v Primusu kritično napisal, da je skupni slovenski kulturni prostor včasih zgolj floskula – tokrat pa je sam pokazal dober primer, kako vendarle deluje.
Foto: spletna stran SPZ
***
Slovenska izseljenska matica v Ljubljani, ki že od leta 1951 skrbi za povezovanje, izobraževanje, osveščanje in ozaveščanje Slovencev po vsem svetu, je poglobila stike s Slovensko prosvetno zvezo v Celovcu in preverila možnosti za sodelovanje s Slovenci, razpršenimi po republikah bivše Jugoslavije. Ker v tem pogledu kultura in izobraževanje nudita najboljše možnosti, sta se Slovenska prosvetna zveza in Slovenska študijska knjižnica v Celovcu odločili, da podarita slovenske knjige Slovencem v Banja Luki. Povod za predajo knjig je bil svečanemu dogodku ustrezno dobro pripravljen.Ob odprtju novo opremljene slovenske učilnice na Filološki fakulteti v Banja Luki dne 13.marca 2025 smo podarili slovenske knjige s pretežno spominsko, otroško in mladinsko literaturo.
Knjige bodo na voljo vsem, ki študirajo, in članom slovenskega društva »Triglav« v Banja Luki.
Na odprtju novo opremljene učilnice za slovenski jezik je dr. Biljana Babič, dekanja filološke fakultete povedala, da je univerza v Banja Luki imela do leta 2018 v svoji pristojnosti dva pedagoška oddelka, in sicer Oddelek za poučevanje češkega jezika na lastni univerzi in Oddelek za poučevanje srbskega jezika na univerzi v Plovdivu, Bolgarija. Zahvaljujoč skupnim prizadevanjem Društva Slovencev Triglav, takratni predsednici društva Mariji Grbić in profesorici Barbari Hanuš, takratni veleposlanici RS v BiH Zorici Bukinac, Centru za slovenščino kot drugi in tuji jezik, prof. dr. Romanu Kuharju, takratnemu dekanu Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, prof. dr. Radoslavu Gajaninu, rektorju banjaluške univerze ter dr. Biljani Babič je bil odprt še tretji pedagoški oddelek – Pedagoški oddelek za slovenski jezik. Od leta 2018 do danes je v okviru Lektorskega oddelka zaposlenih več lektorjev za slovenski jezik, in sicer: Pavel Ocepek, Janja Volmjer Lubej, Primož Lubej in Barbara Hanuš. Nekaj sto študentov – študenti treh študijskih programov Filološke fakultete – je slovenski jezik opravljalo kot izbirni predmet. To so bili študenti srbskega jezika in književnosti, ruskega jezika in književnosti ter angleškega jezika in književnosti, ki so izbrali, študirali in opravljali izbirni predmet Slovenski jezik, in tudi študenti številnih drugih študijskih programov na univerzi (npr. farmacija, psihologija, tehnika).
Pouk slovenskega jezika spremljajo številne kulturne prireditve, delo ni bilo prekinjeno niti v času pandemije, temveč je potekalo po spletu. Pa tudi v živo se je v teh kritičnih letih pandemije marsikaj dogajalo, med drugim je društvo »Triglav« organiziralo literarni večer s slovenskim pisateljem Goranom Vojnovićem (21.10. 2020), večer s Prešernovo poezijo (11.2.2021) literarni večer s slovenskim pisateljem Andrejem Blatnikom (15.4.2021) in prireditev za promocijo knjige študentskih literarnih del (10.6.2021). Mednarodna znanstvena konferenca o Slovencih v Bosni in Hercegovini v 20. in 21. stoletju se je prav tako dogajala v Banja Luki. To je rezultat dobrega sodelovanja med Filološko fakulteto in društvom Triglav.
Na slovesnem odprtju učilnice sta dr. Mojca Nidorfer in dr. Damjan Huber s Centra za slovenščino kot drugi in tuji jezik v imenu Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani Filološki fakulteti izročila zahvalo za izkazano odlično akademsko sodelovanje na področju slovenistike in slavistike.
Slovenske knjige iz Celovca naj bi prispevale k večjemu izboru slovenske literature v kraju, kjer slovenski jezik in slovenska kultura nista nekaj samoumevnega, ampak se morata uveljaviti v sobivanju s prevladajočimi državnimi jeziki Bosne in Hercegovine.
