EGIPT: VELIČASTNA ZGODOVINA IN PRIVLAČNA SEDANJOST

9. maj 2026
Piše: mag. Leila Turk
Egipt je tudi danes ena ključnih turističnih točk sveta. Ena najstarejših civilizacij, ki je zapustila izjemne gradbene in umetniške dosežke, kakršni so piramide, sfinge, različni predmeti iz faraonskih grobnic, je pač vpisala svojo podobo v zgodovino  našega planeta, ki bo ostala za vekomaj. Monumentalnost starega Egipta zato privlači neznansko število turistov, kar tudi v Egiptu – pro tem pač niso edini – povzroča vse več problemov. Leila Turk kajpak svoje potovanje ni omejila le na zgodovinske dimenzije, pač pa je svoj pogled uperila tudi na sedanjost,  pri čemer je v Egipčanih okdrila prijazne in tople ljudi. Naj čim dlje ostanejo taki ….

***

Egipčanski muzej v Kairu

Egipt sem obiskala dvakrat – in če sem bila prvič turistka, sem drugič že malo “njihova”. Prvi obisk je bil klasičen: agencija, hotel v Hurgadi, zapestnica “all inclusive” in občutek, da sem pristala v katalogu. A Egipt se ti ne pusti zapreti v katalog.

Začeli smo z odhodom iz hotela v udobnem in klimatiziranem vozilu ter prevozom v mesto Luksor. Si ogledali velikanski tempelj Karnak, njegovo osvetljeno alejo sfing, impresivne hieroglife in stebre. Nismo izpustili niti Hačepsutinega templja, posvečen edini ženski faraonki v starem Egiptu, bogatega z umetninami, od katerih nekatere še vedno vsebujejo žive barve. Obiskali smo dolino kraljev in občudovali velikanske kipe, znane kot Memnonovi kolosi

Luxor je bil pač zgodba zase. Karnak te ne očara – te preprosto pogoltne. Hodiš med stebri, na katerih so hieroglifi, stari tisoče let, in se počutiš majhnega, a hkrati nekako povezanega  z vsem tem. V Hačepsutinem templju sem prvič zares pomislila, kako neverjetno je, da je v tistem času vladala ženska – in to uspešno. Dolina kraljev? Tam te zadane tišina. Takšna, ki ni prazna, ampak polna zgodb.

Kairo

Ko smo šli proti piramidam v Gizi, sem pričakovala veličastje – in ga tudi dobila. A hkrati sem dobila še nekaj drugega: Kairo v vsej svoji neolepšani resničnosti. Hrup, prah, promet, ki ima svoja pravila (ali pa jih sploh nima). In potem – tržnica. Na prvi pogled kaos, na drugi pogled življenje. Tam sem kupila brisačo, ki je verjetno nikoli ne bom uporabljala, a jo vseeno hranim. Zakaj? Ker sem ob njej pila sladek egiptovski čaj in klepetala z domačinom, ki me je prepričal, da imam “zelo dobro energijo” – kar je verjetno rekel že stotim turistom, ampak tisti trenutek sem mu verjela.

Spomnim se prvega jutra na plaži. Voda je bila tako prozorna, da sem imela občutek, da lebdim nad akvarijem. Snorkljanje[1] med koralnimi grebeni ni bilo le izlet – bilo je malo ponižanja za ego. Ribe so bile bolj barvite, bolj samozavestne in očitno bolj doma kot jaz. Kasneje sem jahala kamelo, ki me je gledala z izrazom: “Res? Spet ena.” Priznam, nisem bila prepričana, kdo vodi koga. Eden mojih najljubših trenutkov pa sploh ni bil “velika znamenitost”. Bil je preprost prehod čez Nil. Sedela sem na ladji, veter je rahlo pihal, sonce se je odbijalo od vode, in za trenutek ni bilo pomembno nič drugega.

Ptolomejska kraljica Kleopatra VII

In potem – hrana. Košeri se sliši kot kulinarična napaka: riž, testenine, leča, čičerika, čebula, paradižnikova omaka … vse na kupu. Ampak deluje. In to zelo dobro. Moloheja me je najprej prestrašila s svojo teksturo, a me je nato presenetila z okusom. Ful medames pa je dokaz, da lahko iz preprostega fižola narediš nekaj, kar te nasiti bolj kot katerikoli “luksuzni” obrok. Domačini pravijo, da daje “konjsko moč” – in potemtakem naj bi ravno v tem lahko tičala vsa skrivnost gradnje pirami! Halva je sladica, tipična za celotno območje Bližnjega vzhoda. Narejena je iz sezamove paste, sladkorja in vanilije, današnjim različicam pa so lahko dodani tudi mleti lešniki, mandlji, pistacije ali celo čokolada. Domačini si to sladico največkrat privoščijo kot sladki zajtrk ali po močno začinjenem in mastnem obroku. Egipčani sicer pravijo, da naj bi ta izjemno sladka jed imela številne zdravilne učinke: doječim materam naj bi zagotavljala dovolj mleka, pri moških pa naj bi pozitivno vplivala na količino ter kakovost semenske tekočine. Kako preprost recept za preprečevanje demografske krize!

Egipt ni popoln. Je glasen, kaotičen, včasih utrujajoč. A prav v tem je njegov čar. Ni destinacija, ki bi jo samo obiskal – je kraj, ki te malo pretrese, malo nasmeji in ti na koncu pusti občutek, da si doživel nekaj resničnega. In ljudje? Topli, neposredni, včasih vsiljivi, a vedno – človeški.

Če greš tja odprt novostim in radoveden, te Egipt ne razočara. Samo pripravi se: vrnil se boš drugačen.

Nekaj stvarnih podatkov:

Trg Sv. Štefana v Aleksandriji

Egipt je teoretično medcelinska država (njen polotok Sinaj je del Azije), ki velja za eno največjih regionalnih  sil v  Afriki in Sredozemlju.  Pokriva območje 997.739 kvadratnih kilometrov. Egipt je ena najbolj naseljenih držav v Afriki in Bližnjem vzhodu   pri čemer velika večina njenih 102,3 milijona prebivalcev živi v bližini reke Nil, na območju, velikem le 40.000 kvadratnih kilometrov, ki je tudi edino območje, primerno  za poljedelstvo. Orjaška območja puščave Sahare, ki sestavljajo večji del države,  so redko poseljena. Okoli polovica Egipčanov živi v urbanih območjih, od tega velika večina v gosto poseljenih območjih, kot so  Kairo, Aleksandrija in druga večja mesta ob delti Nila.

V Egiptu je islam državna religija. Koptski kristjani so druga največja verska skupnost. Ramadan (postni mesec) je v islamu sveti čas in je vsako leto v drugem obdobju. Post traja od sončnega vzhoda do sončnega zahoda. Zaradi lokalnih predpisov so lahko med ramadanom določene kulturne znamenitosti, trgovine in restavracije zaprte.

Egipt ima nenavadno toplo, sončno in suho podnebje. Povprečne visoke temperature so visoko na severu, v preostalem delu države so izjemno visoke poleti. Hladnejši sredozemski vetrovi dosledno pihajo prek severne morske obale, kar pomaga, da so temperature primernejše, še posebej na vrhuncu poletja. Kamsin je vroč, suh veter, ki izvira iz prostrane puščave na jugu in v bistvu piha spomladi ali v začetku poletja, prenaša žgoč pesek in prašne delce in običajno prinaša dnevne temperature nad 40 °C, včasih nad 50 °C bolj v notranjosti, medtem ko sorazmerna vlažnost pade na 5 % ali celo manj. Absolutne najvišje temperature se pojavijo, ko piha kamsin. Vreme je vedno sončno in jasno, zlasti v mestih, kot so Asuan, Luksor, Sohag in Asjut. To je eno izmed manj oblačnih in najmanj deževnih območjih na Zemlji.

Obala reke Nil pri Asuanu

Pred gradnjo Asuanskega jezu je Nil letno poplavljal (pogovorno dar Nila) in na nek način gnojil  egiptovsko zemljo in omogočal dobro letino. Morebitni dvig morske gladine zaradi globalnega segrevanja bi lahko ogrozil gosto naseljen obalni pas Egipta in imel hude posledice za gospodarstvo, kmetijstvo in industrijo v državi. V kombinaciji z naraščajočim demografskim pritiskom bi po mnenju nekaterih strokovnjakov za podnebje precejšen dvig morske gladine lahko do konca 21. stoletja spremenil milijone Egipčanov v okoljske begunce.

[1] Snorklanje je priljubljena rekreacijska dejavnost, zlasti v tropskih letoviščih, saj omogoča opazovanje podvodnega življenja v naravnem okolju brez zapletene opreme in usposabljanja, potrebnega za potapljanje. Ta vodna aktivnost je primerna za skoraj vse starostne skupine, saj ne zahteva veliko truda in zapletene opreme.