ZAKAJ BI NE VRISKAL, ZAKAJ BI NE PEL …

Piše: Nataša Petrovič

Tednu ljubiteljske kulture na pot

Pravimo ji ljubiteljska, društvena, ljudska, poimenovali smo jo tudi že amaterska kultura. Njene člane štejemo v tisoče, obstoj društev v stoletje in več. Področja njenega ustvarjanja so številna, nekaj njih nima institucionalnega zaledja, kar pomeni, da jih preprosto ne bi bilo v našem kulturnem prostoru. Kultura, ki se že nekaj časa spogleduje s svojim zakonom. Nevladno, prostočasno področje, ki je, ko govorimo o prostovoljstvu, družba v zadregi. Kultura, za katero mnogi tisti, ki odločajo o prispevku družbe, za njeno dejavnost menijo, da je to »hobi« in naj ga tisti, ki se z njim ukvarjajo, plačajo sami. Ali pa od nje zahtevajo visoko profesionalno raven, pa žal njen kos kruha, ki ji ga odreže ta družba, največkrat ni najbolj debel. Mediji jo najraje spregledajo, domače kulturne skupine, ki marsikje še vedno edini stik s kulturo, pa še vedno polnijo dvorane.

In zdaj smo si četrtič zapored pod okriljem JSKD in Zveze kulturnih društev Slovenije omislili Teden ljubiteljske kulture. Državo in lokalne skupnosti opozarjamo, da smo tu, zdaj, danes, da delamo, da jim ponujamo roko na številnih dogodkih, proslavah, festivalih, da pomembno sooblikujemo kulturni zemljevid dežele na sončni strani Alp, da jih predstavljamo v svetu, da združujemo vse generacije, da gojimo kakovostno in ustvarjalno preživljanje prostega časa, kar je ena od civilizacijskih vrednot. Od 12. do 21. maja bodo dogodki »pokali po šivih«, kulturne skupine se bodo predstavljale, vabile na oglede in v svoje vrste.
Ponekod so teden posvojili, drugod ne vedo, kaj početi z njim. Malo je tistih okolij, ki ga uvrščajo v svoj program dogodkov in ga postavljajo ob bok drugim tradicionalnim prireditvam. Smo krivi sami, da je tako? Delno da. Žal društva nimajo profesionalnih organizatorjev, ne denarja za oglaševanje dogodkov. A dogodki bodo. Številni, raznovrstni, zanimivi, pripravljeni z veliko vneme, srčnosti in želje po pozornosti in aplavzu kot edinega in najdragocenejšega plačila. To je naš TEDEN, ki naj izzveni v duhu besed prosto po Janezu Menartu:

Lahko bi ljubiteljsko kulturo zgréšil le za hip,
-tu, tam, povsod-
to tukaj bi bila samo še puščava.
Korak sem –tja in čisto druga država.

Piše: Nataša Petrovič Tednu ljubiteljske kulture na pot Pravimo ji ljubiteljska, društvena, ljudska, poimenovali smo jo tudi že amaterska kultura. Njene člane štejemo v tisoče, obstoj društev v stoletje in več. Področja njenega ustvarjanja so številna, nekaj njih nima institucionalnega zaledja, kar pomeni, da jih preprosto ne bi bilo v našem kulturnem prostoru. Kultura, ki se že nekaj časa spogleduje s svojim zakonom. Nevladno, prostočasno področje, ki je, ko govorimo o prostovoljstvu, družba v zadregi. Kultura, za katero mnogi tisti, ki odločajo o prispevku družbe, za njeno dejavnost menijo, da je to »hobi« in naj ga tisti, ki se z…

Pregled ocene

Ocena uporabnikov: 4.35 ( 1 ocen)

Objavite komentar