Revija Primus Spremljajte kulturne dogodke.
Avtorica: Miša Gams
Erevan je mesto, kjer so ostanki sovjetskega imperija še zelo dobro vidni, najsi gre za obratujoče ali zapuščene stavbe (kot je le med vikendi delujoč železniški zabaviščni park ob reki, zapuščen luna park in restavracija na vrhu hriba itd.) – pompozna arhitektura se bohoti na železniških postajah, metrojih ter oblikuje pročelja muzejev in upravnih enot, na katerih plapola prepoznavna armenska zastava. Prvi vtis nam da vedeti, da gre za precej čisto, urejeno in sistematično organizirano mesto, pri katerem lahko največ pomanjkljivosti najdemo prav v prometu. Semaforjev, rondojev, prehodov, podhodov in nadvozov za pešce je premalo, tako da je turist, ki pride v Erevan precej zmeden, ko je treba prvič prečkati cesto. Tudi vlaki so za razliko od praktičnih maršutk (mini avtobusov) precej počasni in redki – iz bližnjih mest proti prestolnici gresta kvečjemu dva na dan, tako da se ljudje pogosto poslužujejo štopa.
Za grafični bienale v Erevanu, ki ga organizira KulturDialog Armenien sem izvedela od prijatelja, katerega grafike so se pred dvemi leti uvrstile na Bienale, ki od leta 2017 vsako drugo leto poteka v prestolnici Armenije in je v šestih letih zrasel v mogočno prireditev, ki se je na lastne stroške udeležujejo umetniki iz vsega sveta. Roko na srce, o Armeniji ne vem veliko, o grafikah še manj, a odločitev, da si za jesensko potovanje izberem prav Armenijo, ni bila iz trte zvita – to deželo sem si želela ogledati tako iz vidika antropologinje vsakdanjega življenja kot iz vidika umetnice, ki išče inspiracijo in nenazadnje – zakaj pa ne – pobeg iz Slovenije.
FOTO: Miša Gams
Četrti mednarodni bienale grafike 2023 poteka letos med 8. septembrom in 8. decembrom v Centru Aznavour na vrhu tisočerih stopnic, ki se vzpenjajo nad centrom Erevana, in od koder se razprostira čudovit pogled na mestne ulice in goro Ararat v daljavi. Mednarodna žirija je tokrat izbirala med 1500 deli 416 umetnikov iz 55 držav ter v ožji izbor sprejela 356 najrazličnejših grafik s strani 231 umetnikov iz 53 držav. Med državami prevladujejo umetniki iz Poljske (46), Armenije (39), Rusije (16), Francije (8) in Japonske (7), sledijo pa jim balkanske države (Srbija, Romunija, Bosna in Hercegovina, Hrvaška itd.). Idejna pobudnica Bienala Sona Harutyunyan, je medijem pojasnila, da je velik odziv armenskih umetnikov treba pripisati njenemu osebnemu obisku Zveze umetnikov Armenije in Državne akademije za likovno umetnost, ki jih je na predvečer prvega Bienala povabila k sodelovanju. Obenem je opozorila na to, da vsako leto trije armenski študenti, mladi in uveljavljeni umetniki, odpotujejo v Nemčijo, Švico, Poljsko in Estonijo, da bi delali v specializiranih grafičnih studiih, opremljenih s tiskarskimi stroji. Za vsak Bienale pa izberejo tudi nekaj študentov iz tujine, ki obiščejo Erevan in v okviru prireditve razstavijo svoje slike. Letos sta se Bienala udeležila dva študenta iz Kanade in po eden iz Indije, Nemčije, Slovaške, Italije in Nizozemske.
FOTO: Miša Gams
Čeprav naj bi Bienale zaključili že 8. novembra, je padla odločitev, da se ga zaradi zanimanja podaljša do 8. decembra. Letošnja posebnost je bil tudi mednarodni simpozij, ki je potekal med 12. in 17. septembrom in je gostil 50 umetnikov grafike iz 30 držav sveta, ki so skupaj z armenskimi študenti slikarstva razpravljali o grafičnih tehnikah in različnih postopkih nastajanja slike. Organizacijski odbor je za delavnice izbral tehnike, ki se v Armeniji zaradi odsotnosti strokovnjakov redko poučujejo. Kljub temu, da je izdelava grafik s pomočjo računalnika zadnja leta močno v porastu, je večina del, ki so prispela na Bienale ročne izdelave, kar so organizatorji sprejeli kot neke vrste kompliment, da so umetniki v svoje grafike vnesli nek intimni odtis, ki ga obiskovalec ob vstopu v razstavni prostor nedvomno prepozna. Letošnja novost je tudi ta, da so študentje digitalizirali celoten arhiv prvega mednarodnega festivala v Erevanu in za vsako od 300 umetnin pripravili individualni “pasoš” s fotografijo in osebnimi podatki.
FOTO: Miša Gams
Mednarodna žirija 4. mednarodnega bienala grafike Erevan 2023, ki ji predseduje prof. dr. Mateusz Otreba iz Akademije umetnosti v Krakowu, bo med grafikami izbrala najboljša umetniška dela in jim podelila tri glavne nagrade, za katere je priznani armenski kipar Manvel Matevosjan že ustvaril spominske medalje v obliki skulpture. Udeleženci, ki jih je tako javnost kot mednarodna komisija ocenila za najbolj izvirne umetnike, bodo dobili posebne nagrade in častne listine. Zadnji mesec Bienala imajo obiskovalci namreč možnost izpolniti listek, na katerem lahko navedejo avtorje, ki so jim bili na razstavi najbolj všeč. Sama sem kolebala med romunskim in ruskim ter bolgarsko in hrvaško avtorico. Adrian Lis me je prepričal s svojima inovativnima (avto)portretoma, pri katerih mimoidočemu čeljust “pade dol”, mladi ruski grafik Alexey Kupreychenko me je navdušil s slikami apokalipse, ki jih razgrinja industrijska pokrajina in številni artefakti potrošništva, Bolgarka Sevdalina Prodanova s svojimi črnobelimi silhuetami vnaša upanje v postapokaliptično dobo, medtem ko mlada Hrvatica Nevena Kežič z grafikami koščenih psov obiskovalcem zaradi dovršene tehnike vzbuja srh in naježeno kožo …
FOTO: Miša Gams
Kratek sprehod po dveh nadstropjih razstavnega prostora Centra Aznavour, iz katerega se skozi številna okna nenehno upira pogled na veličastni Ararat, pa ni dovolj, da bi si izbrali najboljše med najboljšimi, saj je prvi vtis ta, da gre za sila unikatne in enkratne avtorje, ki jih ni mogoče primerjati med sabo. Šele, ko se po razstavi podamo drugič, kar naenkrat lahko vzljubimo podobe, ki nam najprej morda niso predstavljale nič posebnega. Ljubitelji grafike bodo na grafičnem bienalu v Erevanu nedvomno uživali, saj se mednarodna žirija pri izboru del zelo natančno pripravi in ohranja stik z izbranimi avtorji tekom celotnega bienala. Če je na začetku pri izboru sodelovalo le nekaj ljudi, je zdaj organizacijska ekipa precej večja in medijsko bolj odzivna, ob izhodu pa vam ponudijo tudi kvalitetne printe slik sodelujočih avtorjev za kakih osem evrov na kos, možnost pa imate prelistati tudi štiri kataloge, ki so pospremili v svet štiri eravanske bienale. Naslednji – peti mednarodni bienale grafike Erevan 2023 bo potekal čez dve leti, nanj pa se bodo že čez eno leto dni lahko prijavili tudi slovenski umetniki. Kdo ve – morda pa bo za Bienale v Erevanu do takrat izvedelo več slovenskih ustvarjalcev, ki bodo vendarle zbrali pogum za prijavo. Upam, da se takrat podružimo na armenskih tleh …
