Revija Primus Spremljajte kulturne dogodke.
Piše: Jože Osterman
Ni kaj, vabilo, ki smo da dobili na ZKD Slovenije iz Tržiča, je na prvi pogled veliko obetalo. V njegovi priponkah se je v ličnih kvadratkih napovedovalo kar enajst prireditev, ki so jih prizadevni organizatorji datumsko umestili v prve dneve Tedna ljubiteljske kulture 2022. Zastopano je bilo praktično vse, od glasbe, likovnih programov, predstavitev knjig, kajpak filmskega programa, ki je jedro letošnjega TLK; zanimivo, da je bilo še najmanj zborovskega petja, ki je sicer steber slovenske ljubiteljske kulture. A manjše vokalne skupine so bile kajpak zraven.
Očitno v Tržiču dobro razumejo, da je ljubiteljstvo predvsem kulturno gibanje, kar je nedvomno več od zgolj klasičnega nabiranja posamičnih kulturnih prireditev, pa naj so te še tako dobre. V gibanju gre za »mehko moč«, ki je sposobna preplaviti svoje okolje z posebno skupnostno energijo in vsaj za kratek čas spremeniti značaj mesta. Tržiški društveniki so očitno tokrat (podzavestno) začutili, da je Teden ljubiteljske kulture priložnost, da stopijo v mestu, ki smo ga svojčas poznali po čevljarskih iozdelkih in z njimi povezanimi sejmi (kar je žal propadlo) in po osupljivih smučarskih uspehih, tokrat v prvo vrsto s kulturo. Kolikor sem sam občutil vzdušje tistega prijetnega sobotnega popoldneva, jim je dobro uspelo.
Predsednik njihove zveze kulturnih društev David Ahačič (po mojem občutku je s svojimi 32 leti najmlajši nosilec te funkcije v državi, obenem pa pravi kulturni n«multipraktik« saj je bodisi umetniški vodja bodisi igralec v vseh tržiških okoljih, kjer škripajo gledališke deske) in njegov starajši kolega z območne izpostave JSKD Boris Kuburič, pravi veteran tržiške kulture, sta se kulturniškega sprehoda skozi mesto lotila res lucidno.
Nekaj znamenitih točk kulturne dediščine, za katero očitno mesto sicer precej zgledno skrbi, saj ima kot eno izmed redkih te velikosti tudi občinski muzej (ki ga vodi prav tako nekdanji JSKDjev kader dr. Bojan Knific), je združilo kulturne točke v prijeten niz plesa, muzike, recitacij, pesmi in folklore, s katerimi so tržiški kulturniki pokazali, da jih je veliko in da obvladajo precej zvrsti kulturniške promocije. Dobro naštudirano vodenje kulturniške procesije, ki se je vila skozi mestno jedro, so z izčrpnimi besedili moderirali oba prej omenjena, ter dramska igralka ga. Stanislava Bohinc iz dramskega društva Križe.
Svoje kulturne dogodke so tako dobili prijetno parkirišče pod visokimi kostanji zraven tržiške knjižnice, zanimiva hala starodavne fužine Germovka, trg pred rojstno hišo pesnika dr. Toneta Pretnarja, klasicistični atrij občine Tržič, zaključek sprehoda pa je pripadel prostoru pred Paviljonom NOB, v katerem so odprli pregledno likovno razstavo domačih ustvarjaalcev. Pot ni bila dolga, ampak nekje na sredi je človek že jasno začutil, kako mu zmes tržiške kulturne dediščine in program ljubiteljskih kulturnih ustvarjalcev leze pod kožo v obliki spontanega užitka in občudovanja vsega, kar je mogoče videt v Tržiču. Mavrica pop plesnih vložkov, obujanja starih viteških običajev, pesmi manjših vokalnih skupin, inovativnen prikaz nekakšne likovne TV v Germovki, ki so ga pripravili najmlajši ustvarjalci, tehtne razlage zgodovinskih dejstev – vse to je tisto mehko moč kulture, o kateri sem pisal zgoraj, naredilo povsem otipljivo. Še nekaj je presenetilo: današnji tržiški društveniki so povečini mladi ljudjev. Ne spomnim se, da bi še kje drugje videl v povprečju tako mlado kulturniško ekipo. Lepo je bilo opazovati mlade ljudi, sloka tržiška dekleta in čedne mladeniče, ki so zavzeto in s ponosom izvajali svoje programe. Tudi pogled v katalog društev, ki so ga Tržičani izdali ob tej priliki in je posvečen 60- obletnici Zveze kulturnih društev Tržič, pove, da v občini deluje 19 kultunih društev (ob ustanovitvi ZKD pa jih je bilo le 5), kar je za občino take velikosti precej, in s tem zaokroži sliko tržiške ljubiteljske kulture. V veliko bolj pozitivni smeri, kot sem si lahko predstavljal. Če bi bil najstnik, bi svoje veselje verjetno izrazil na način, ki ga govori mlajša generacija, kadar jo kaj navduši: Tržič je kul!
