Revija Primus Spremljajte kulturne dogodke.
Piše: Breda Slavinec
O Cilki Neuvirt, prejemnici Maroltove listine in delu v folklorni skupini Jurovčan
Ko sem Cilko vprašala, kako se je pravzaprav vse začelo, je rekla: moj ata je bil tak. To imam od njega. Ja, on mi je to dal.
Cilka, tvoje delo že traja 47 let, od tega 40 let v folklorni skupini, ki letos praznuje 45 let delovanja. Pa greva od začetka….
Saj veš, ko končaš študij potem pa greš v službo. Tako sem jaz prišla v Jurovski Dol. Iz Šentilja, kjer sem pred tem živela. Bilo je leta 1969. Bila sem mlada učiteljica razrednega pouka. Tudi sama sem že v osnovni šoli plesala v folklorni skupini. In tako sem kaj hitro, ob prihodu v Jurovski Dol tudi sama ustanovila otroško folklorno skupino. Predstavili smo se na šolskih proslavah in ostalih prireditvah v kraju. V vseh 38 letih mojega službovanja sem ustanovila več otroških folklornih skupin na osnovni šoli Jurovski Dol. Izmed vseh je bila najuspešnejša otroška folklorna skupina Šlekapac, ki je bila velikokrat izbrana za nastop na regijskih srečanjih, dvakrat pa tudi na državnem srečanju otroških folklornih skupin Ringaraja v Šentjerneju leta 2012 in 2015. Ta skupina deluje še danes, vodi pa jo Barbara Waldhütter.
Ja, tako je bilo. Tudi po upokojitvi sem še bila nekaj časa mentorica otroški folklorni skupini Knofeki. V kulturi je že tako, da ko se enkrat okužiš z njo, jo vzameš za svojo, za vedno. To je takšna vseživljenjska zvestoba. Nikoli se je ne naveličaš. Daje ti energijo za življenje. Velikokrat me je življenje preizkušalo z raznimi padci, pa tudi vzponi, ustvarjanje na kulturnem področju me je vedno obdržalo na vrhu.
Foto: Maksimiljan Krautič
Prehod iz osnovne šole v kulturno društvo?
Je pa že takrat, leta 1973 delovalo v kraju Kulturno prosvetno društvo Ivan Cankar Jurovski Dol. Vse te folklornike, ki so končali osnovno šolo, sem nato povabila v kulturno društvo in to so bili začetki odrasle folklorne skupine Jurovčan, ki letos praznuje 45 let delovanja. Med nami so se spletle žlahtne prijateljske vezi, med njimi je veliko mojih nekdanjih učencev, ja, to so same lepe stvari.
Od začetkov pa naprej …
40 let jih vodim, lepa doba, zadnjih sedem let mi pomaga Darinka (op.p. Kramberger). Joj ja, se spomnim, da sem bila v kulturnem društvu tudi predsednica kulturnega društva nekaj časa, pa članica lutkovne skupine, pa vodja ritmične skupine in šepetalka. Vse sem počela, kar je bilo potrebno. Za kar je bil pač izkazan interes v samem društvu. Veliko breme organizacije in delovanja folklorne skupine pa je prevzel sedaj že moj pokojni mož, Fredi Neuvirt, ki je bil dolga leta predsednik društva.
Ob obletnicah se pojavijo krize in tako je folklorna skupina Jurovčan prenehala delovati po obeležitvi 20. obletnice v dotedanji postavi. Vlogo vodje je prevzel Peter Dvoršak, v skupini je sicer ostalo nekaj bivših plesalcev, pridružili pa so se jim številni mlajši. V tej sestavi so nadaljevali in se redno udeleževali območnih in medobmočnih revij folklornih skupin. Po njihovi 25-letnici (1998, op.p.) se je skupina ponovno prenovila in ponovno sem začela z vodenjem, skrb za organizacijo delovanja in opremo skupine je prevzel predsednik društva in plesalec Miroslav Breznik.
Vedno je bilo luštno. Od kar pomnim. Na nastope smo se folklorniki včasih odpeljali tudi z gasilskim vozilom. Nato pa po veselici, proti jutru, se med petjem vračali peš domov, tudi po več kot 15 kilometrov dolgo pot. Veliko smo nastopali doma, v sosednjih krajih, severovzhodni Sloveniji in celotni Sloveniji. Prvič pa smo izven Slovenije nastopili leta 1982 v mestu Brus v Srbiji. To je bilo pobrateno mesto občine Lenart. Leta 1993 pa smo prvič gostovali v Avstriji v Stradlu. Kasneje pa smo gostovali celo v Nemčiji. Veliko je spominov. Ohranjam predvsem lepe. Pridejo tudi manj lepi dnevi. Takrat stopim čez. Vem pa, da sama ne bi zmogla. Vsa leta so mi pomagali folklornice in folklorniki. Skupaj smo vlekli ta voz naprej, samo naprej.
Pa pred tvojim prihodom v Jurovski Dol, kako je bilo s folklorno dejavnostjo v kraju?
Med leti 1951 in 1954 je na osnovni šoli delovala otroška folklorna skupina, ki jo je vodila učiteljica Rozalija Maršič. Na klavirju jih je spremljal učitelj Rado Hlebec. Skupina je štela 31 mladink in mladincev. Plesali so prekmurske, srbske in ostale plese. Delovala pa je tudi otroška pionirska skupina (povzeto po: Kolo časa, zbornik ob 230 letnici šolstva Jurovskem Dolu).
Leta 1968 je Zofija Slana, učiteljica režirala igro Divji lovec. V igro je bil vključen tudi splet gorenjskih plesov, ki ga je pripravil učitelj Anton Slana, nekdanji plesalec folklorne skupine na učiteljišču. Skupino je naučil ples Marš na Drini, s katerim so še potem gostovali naokoli po krajih. V tej skupini, ki je pomenila zametek odrasle folklorne dejavnosti v kraju, je plesal tudi Fredi (op.p. Cilkin kasnejši mož). (povzeto po brošuri: Miroslav Breznik, Folklorna dejavnost v Jurovskem Dolu, Jurovski Dol, KD Ivan Cankar, 2016).
Foto: Maksimiljan Krautič
Zagotovitev folklornih oblačil kostumov.
V začetku našega delovanja so bila oblačila res problem. Štajerska folklorna oblačila so bila skromna in smo jih folklorniki večinoma prinesli kar od doma, od svojih babic in dedkov. Prekmurska in gorenjska pa smo si sposojali pri Akademski folklorni skupini Študent iz Maribora. Za obutev in oblačila smo začeli sami zbirati denar s prodajo koledarjev od kulturnega društva. Tako smo sčasoma poprosili domače šivilje, da so sešile goričke, štajerske, prekmurske, belokrajnske in gorenjske kostume, ki seveda niso temeljili na raziskavah, ampak so bili kopirani od drugih skupin. Neustrezna folklorna oblačila oziroma kostumi so bil predmet številnih kritik strokovnih spremljevalcev folklornih srečanj. Zato je vodstvo društva zahtevalo od ZKO Lenart, da naj se zaključi terenska raziskava oblačilne kulture dr. Marije Makarovič, kar se je tudi zgodilo. Tako smo se 2003 ob 30. obletnici predstavili v novih pražnjih folklornih kostumih. Opise in skice oblačil je dr. Marija Makarovič objavila v Obleka predela človeka – Oblačilna kultura v kmečkem okolju na severu in jugovzhodu Štajerske od 18. do 20. Stoletja, 2007. Ta oblačila so uporabljali pripadniki višjega družbenega sloja na vasi, ki so bili tudi premožnejši. (povzeto po brošuri:Miroslav Breznik, Folklorna dejavnost v Jurovskem Dolu, Jurovski Dol, KD Ivan Cankar, 2016)
Raziskave na terenu.
Že daleč nazaj sem raziskovala v Cerkvenjaku, na terenu, ljudske plese in pesmi. Zakonca Firbas sta bila pravi neusahljivi vir, poznala sta stare plese, pesmi, izštevanke. Še zdaj ju vidim. V živo, kako sta plesala štajeriš. Od njiju sem se veliko naučila. Rada sem hodila k njima, saj sta bila vedno prešerne volje in rada sta predala svoje znanje naprej. Delovala sta na več področjih, oba sta igrala tudi v njihovi gledališki skupini, Janez je bil tudi dolga leta godbenik. Posebno je to, da sta vzgojila generacije kulturnikov, saj njuni otroci in vnuki še danes delujejo v neštetih kulturnih skupinah na terenu. Nato pa sem še sodelovala pri raziskavah v domačem kraju skupaj s folklorniki in predsednikom kulturnega društva (Miroslavom Breznikom , op.p) smo raziskovali običaje, šege in navade. Veliko gradiva smo zbrali. Moj ata je bil zelo ponosen name, zaradi mojega dela. Rad je rekel: Cilka, kako to tebi gre.
Foto: Maksimiljan Krautič
Kako nastane odrska postavitev?
Odrska postavitev nastane tako, da moraš najprej raziskati teren. Tako smo raziskali luščenje bučnega semena, ličkanje koruze, stikanje sadja, trgatev, košnja, žetev, gostűvanje, godovno, poletne, domlanke, Kűndali bojo – prikaz razglašanja, ko še ni bilo sodobnih sredstev za obveščanje, Gostijo po polnoči s prikazom igre mejaši, Na štero, ki jo je opravljal čevljar, Domlanke – s plesom z nadštevilčnim plesalcem in slačenjem za kazen.
Z Darinko pa sva skupaj postavili še : Pušl šank, ki so ga prirejali na kmetijah, kjer je ob dobri kapljici in razvnetih glavah prišlo marsikdaj tudi do ljubosumja in pretepa zaradi lepega dekleta, Ovtarja, o skoraj že pozabljenem liku varuha vinogradov v Slovenskih goricah.
Ljubiteljsko terensko raziskavo je opravil folklornik in predsednik kulturnega društva Miroslav Breznik, ki je izdelal tudi ovtarsko palico na podlagi originala iz Pokrajinskega muzeja Maribor, pri odrski postavitvi je pomagala tudi Nežka Lubej, vrhunska strokovnjakinja iz Maribora. (povzeto po brošuri:Miroslav Breznik, Folklorna dejavnost v Jurovskem Dolu, Jurovski Dol, KD Ivan Cankar, 2016)
Jaz si bom pa metlo delo, tu smo prikazali kako so včasih na kmetijah izdelovali metle iz brezovih vej, Pojdmo le kosit, Jaz bi lüšten bija, če bi mel štrument, Pa tisti je moj, pa ovi je moj in Kaj če jirgeca dobim, če naštejem še ostale odrske postavitve.
Uvrstitve na državna srečanja odraslih folklornih skupin?
Trikrat smo bili izbrani za nastop na mednarodnem folklornem festivalu in državnem srečanju odraslih folklornih skupin Le plesat me pelji v Beltincih, ki ga organizira Javni sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti, in sicer leta 2005, z odrsko postavitvijo Poletne, leta 2015 z odrsko postavitvijo Jaz bi lüšten bija, če bi mel štrument, ter 2017 z odrsko postavitvijo Kaj če jirgeca dobim. Dvakrat pa nam je bila dodeljena državna kakovostna raven 2012 za odrsko postavitev Ovtar in leta 2014 za Pojdmo le kosit. ( povzeto po brošuri: Miroslav Breznik, Folklorna dejavnost v Jurovskem Dolu, Jurovski Dol, KD Ivan Cankar, 2016)
To so lepi uspehi v tako kratkem času …
Ja, nastopili pa smo tudi na osrednji državni proslavi ob dnevu Rudolfa Maistra v Lenartu, ki jo je neposredno prenašala TV Slovenija 1, leta 2006.
Spremembe zasedb v folklornih skupinah?
Tudi do tega pride z leti. Zanimivo, leta 2016 se je večina članov šolske folklorne skupine Šlekapac, nekdanjih mojih učencev, pridružila folklorni skupini Jurovčan. Tako sem zopet z njimi, saj sem somentorica Mladinske folklorne skupine Jurovčan. Tudi ta skupina je bila z odrsko postavitvijo Čindara leta 2017 izbrana za nastop na regijskem srečanju odraslih folklornih skupin.
Cilka, tvoje dolgoletno delo je obrodilo bogate sadove. Nešteto kulturnikov si navdušila za delo na folklornem področju, prenašala si to znanje nanje in ljubezen do ustvarjanja in vrednot. Časi se spreminjajo, dobre stvari ostajajo. Za vedno boš zapisana v njihovih spominih. Pred kratkim ti je bila tudi podeljena Maroltova listina. V imenu Javnega sklada Republike Slovenije za kulturne dejavnosti ti jo je podelil predsednik nadzornega sveta mag. Franci Pivec.
So opazili moje delo, ja, od Javnega sklada republike Slovenije sem prejela jubilejno značko za 30 let vodenja folklorne skupine in še posebno priznanje za 35 let strokovnega vodenja skupine, sedaj pa še Maroltovo listino, to je res dober občutek. Od naše občine (Sveti Jurij v Slovenskih goricah, op.p.) pa Jurjev srebrnik s priznanjem in Jurjev zlatnik za življenjsko delo, večletne uspehe in izjemne dosežke trajnega pomena. Dobro se ti zdi, če drugi opazijo tvoje delo in nekako ti je toplo pri srcu. Tudi meni je bilo velikokrat.
