20. novembra 2026
Piše: Žiga Medvešek

Predsednik in župan: Žiga Medvešek (v sredini) in Matija Kovač (desno) v prostorih Zarje
Predsednik Gledališča Zarja Celje Žiga Medvešek je eno izstopajočih imen slovenskega ljubiteljskega gledališča. Igralec, režiser, pa tudi organizator na tem izjemno zanimivem in kvalitetnem področju ljubiteljskega kulturnega ustvarjanja je v svojem zapisu na kratko osvetlil zgodovino festivala, ki je njegovo kulturno društvo in ljudi, ki so v zadnjih slabih štirih desetletjih svojega dela Zarjo postavili med ključna gledališka društva v državi. Kljub konkurenci , ki jo v istem mestu predstavlja poklica ustanova – Slovensko ljudsko gledališče Celje – so ljubiteljski gledališčniki pokazali, kako koristno je delovati v simbiozi s poklicnimi kolegi, saj njihova vloga v kraju ni bila nikdar problematizirana, marveč so ves čas uživali polno podporo. Tudi župana Matije Kovača, sicer nasploh precej vnetega za kulturo, so večkrat gostili na svojih prireditvah. Priznanje, ki kje drugje nikakor ni samoumevno…
***
Zgodba Novačanovega festivala ljubiteljskega gledališča se je začela leta 1993, ko smo v Gledališču Zarja Celje prvič pripravili Novačanova gledališka srečanja. Naš namen je bil preprost, a pomemben: povezovati ljubiteljska gledališča, omogočiti srečevanje gledaliških ustvarjalcev, izmenjavo izkušenj in predstavitev kakovostne ljubiteljske gledališke produkcije. Iz začetnih srečanj, ki so temeljila predvsem na prijateljskih povabilih gledališkim skupinam iz različnih slovenskih krajev, je skozi leta zrasel festival, ki danes sodi med najprepoznavnejše ljubiteljske gledališke festivale v Sloveniji in predstavlja enega najpomembnejših kulturnih dogodkov v vzhodnem delu države.
Festival nosi ime po dr. Antonu Novačanu (1887–1951), pesniku, pisatelju, dramatiku, publicistu in predvojnem politiku, ki je bil rojen v Zadobrovi pri Celju. Novačan je s svojim literarnim in družbenim delovanjem pomembno zaznamoval slovenski kulturni prostor. Med njegovimi najbolj znanimi dramskimi deli je Herman Celjski. Poimenovanje festivala po njegovem imenu ni zgolj poklon pomembnemu domačemu ustvarjalcu, temveč tudi ohranjanje spomina na človeka, ki je s svojim delom zaznamoval širše celjsko območje. Gledališče Zarja se njegovega spomina vsako leto spomni tudi s tradicionalno spominsko slovesnostjo in polaganjem venca na njegovem grobu v Vojniku.

Tulipan gre k zmagovalcem z Jesenic: Jan Pirnat (JSKD) in Vid Klemenc (direktor jeseniškega gledališča
V več kot treh desetletjih se je festival postopoma razvijal, rasel in pridobival ugled. Iz prvotnih gledaliških srečanj je prerasel v organizacijsko in programsko zahtevnejši tekmovalni festival. V zadnjih letih organizatorji objavimo javni razpis, na katerega se prijavljajo ljubiteljska gledališča in gledališke skupine z različnih koncev Slovenije. Med prijavljenimi predstavami selektor opravi izbor in v tekmovalni program praviloma uvrsti pet uprizoritev. Tako se na odru Gledališča Zarja vsako leto predstavijo različni gledališki kolektivi, različni režijski pristopi, igralske generacije in gledališki žanri. Festival tako ni samo tekmovanje, temveč predvsem prostor srečevanja, povezovanja in medsebojnega spoštovanja ustvarjalcev.
Posebnost festivala je tudi aktivna vloga občinstva. Gledalci namreč niso zgolj obiskovalci predstav, ampak s svojimi ocenami neposredno sodelujejo pri izbiri najboljše predstave festivala. Vsako tekmovalno predstavo ocenjujejo z ocenami od ena do pet, predstava z najvišjo skupno oceno pa ob zaključku prejme glavno festivalsko nagrado. Občinstvo tako postane pomemben del festivalskega dogajanja, saj prav njegov odziv odloča o najvišjem priznanju.
Pomembno vlogo ima tudi tričlanska komisija, ki spremlja tekmovalne predstave in po vsaki uprizoritvi izbere igralca oziroma igralko večera. S tem festival posebno pozornost namenja igralskim dosežkom, posameznikom in njihovi ustvarjalni energiji, ki pomembno prispevajo h kakovosti vsake uprizoritve.
Poseben mejnik v zgodovini festivala je predstavljal jubilejni 30. festival leta 2023, ko smo uvedli novo glavno nagrado – kipec tulipana. Ta je nadomestil dotedanjo plaketo in postal prepoznaven simbol festivala ter priznanje za najboljšo predstavo po izboru občinstva. Prvi tulipan so osvojili ustvarjalci Kulturnega društva Loški oder s predstavo Predstava Hamleta v vasi Spodnja Mrduša. Od takrat tulipan predstavlja eno najpomembnejših festivalskih priznanj.
V 33 letih so se na odru Gledališča Zarja zvrstile številne ljubiteljske gledališke skupine in predstave, ki so s svojo raznolikostjo, kakovostjo in ustvarjalnostjo bogatile kulturni utrip Celja in širše okolice. Festival je gostil tako že uveljavljena ljubiteljska gledališča kot tudi nove ustvarjalce, ki so s svojimi uprizoritvami dokazovali, da ljubiteljsko gledališče še zdaleč ni zgolj prostočasna dejavnost, temveč pomemben prostor umetniškega ustvarjanja, predanosti in kulturnega izražanja.
Leto 2026 je prineslo že 33. izvedbo festivala. Tudi tokrat se je na javni razpis odzvalo veliko gledaliških skupin, izmed 26 prijavljenih predstav pa se je v tekmovalni program uvrstilo pet uprizoritev. Glavno nagrado, kipec tulipan, je po izboru občinstva osvojilo Gledališče Toneta Čufarja Jesenice s komično dramo Ograje, ki je prejela povprečno oceno 4,82.

S predstave Tih Vdih Gledališča Mozirsko
Triintrideset let festivala pomeni triintrideset let organizacijskega dela, prostovoljstva, ustvarjalnosti, gledaliških večerov, aplavzov, novih poznanstev in nepozabnih srečanj. Za vsem tem stojijo člani in članice Gledališča Zarja Celje, ki z vztrajnostjo, predanostjo in ljubeznijo do gledališča festival ohranjamo, razvijamo in festivalu skozi leta zagotavljamo prepoznavno mesto na slovenskem ljubiteljskem gledališkem zemljevidu.
Novačanov festival danes ni več samo niz gledaliških predstav in podelitev nagrad. Je tradicija, ki povezuje ljudi, ohranja spomin na pomembnega domačega ustvarjalca, spodbuja ljubiteljsko gledališko umetnost in dokazuje, da za kakovostno kulturno ustvarjanje niso vedno potrebni veliki odri in profesionalni status, temveč predvsem srce, predanost in iskrena ljubezen do gledališča.
Prav zato Novačanov festival po 33 letih še vedno živi, raste in odpira svoja vrata novim zgodbam, ustvarjalcem in občinstvu.
Pregled ocene
Povzetek : O zgodovini Novačanovega festivala in o letošnjem dogodku
Revija Primus Spremljajte kulturne dogodke.