Piše: Anja Urbanc
Hudičev turn, Soteska – oktobra 2017 so bila končana obnovitvena dela stenskih poslikav v tristo let starem paviljonu v Soteski, imenovanem tudi prostor zabave in pregrešnega užitka, sicer pa je izjemno akustičen prostor danes kulturni hram za koncerte in likovne razstave, ki vas odpeljejo v vesolje srednjeveške ali moderne glasbe ter likovne ustvarjalnosti.

Strop po obnovi. Foto: Anja Urbanc
Konec 17. stoletja je dal grof Jurij Žiga Gallenberg poleg gradu Soteska postaviti velik sodoben baročni vrt. Osrednji objekt vrta je bil zidan paviljon, do katerega je steza vodila skozi tri, v osi postavljene, kamnite portale. Kasneje so lastništvo gradu prevzeli knezi Auerspergi in v njihovi lasti je ostal vse do konca druge svetovne vojne, ko je bil grad požgan, v vrtnem paviljonu pa so uredili stanovanja. Danes paviljon, imenovan Hudičev turn, priča o izjemnem sijaju gradu, ki ga je Valvasor v Slavi vojvodine Kranjske opisal kot enega najlepših gradov na Kranjskem.

Zahodno portal – busta – pred in po obnovi, foto: Tanja Mesojedec, ZVKDS oe Novo Mesto, in Anja Urbanc
Notranjost Hudičevega turna je v celoti poslikana s prizori gozda, lova in antične mitologije. Avtorstvo poslikav pripisujejo nizozemskemu slikarju Almanachu, ki je del svojega življenja preživel tudi na Slovenskem in pri nas ustvaril več izjemnih umetnin. Poleg poslikave v Hudičevem turnu je poslikal še strop Celjske grofije (Celjski strop), dvorca Iški turn in Bokalce ter strop frančiškanske obednice. Almanach, ki velja za mojstra iluzionističnega slikarstva in najpomembnejšega slikarja 17.stoletja pri nas, je v Hudičevem turnu na stene obokanega pritličja naslikal gozd z motivi divjih živali in lovci, ter štiri vodnjake in bogato okrašene kamnite portale z motivi antične mitologije. Na kupolastem stropu prepoznamo motiv Zevsove ugrabitve Trojanskega princa Ganimeda, okoli osrednjih likov pa so na nebu naslikani angeli in razvnobarvne ptice.

Angelčka – pred in po obnovi, foto: Tanja Mesojedec, ZVKDS oe Novo Mesto, in Anja Urbanc
V nadstropju, kamor se povzpnemo po polžasto zavitih kamnitih stopnicah, s poslikanimi stenami, je naslikan iluzionističen prizor arhitekture z nišami, v katere so umeščeni naslikni kipi Bakhusa, in ženske podobe, v katerih prepoznamo poosebljenje vere, ljubezni in upanja. Žal je slabo vzdrževanje objekta in neprimerna raba v preteklosti pustila sledi tudi na stenskih poslikavah. Še posebej uničene so bile tiste v pritličju paviljona, kjer se je zaradi izjemno visoke kapilarne vlage na površini stenskih poslikav naložila debela plast nečistoč, solitrov, plesni in mikroorganizmov, ponekod je bila površina prekrita celo s sigo. Zato je občina Dolenjske toplice, v sodelovanju z ZVKDS oe Novo mesto, pristopila k sanaciji objekta in odpravi vzrokov zamakanja meteornih voda. Del obnove so bila tudi konservatorsko-restavratorska dela na stenskih poslikavah v pritličju, ki so letos potekala med mesecem avgustom in oktobrom. V tem času je ekipa restavratorjev-konservatorjev odstranila nečistoče, soli in druge sekundarne nanose, ki so se skozi stoletja naložili na površino stenskih poslikav. Z odstranitvijo nečistoč se je izjemno barvita poslikava ponovno pokazala v vsej svoji lepoti. Med naslikanimi drevesi so se po več desetletjih spet prikazali nekateri prej skriti prizori, kot na primer štorklja, rački in dva lovca, velika zgolj nekaj centimetrov. Nato so pokitali večje manjkajoče dele in manjše razpoke v barvni plasti, globje razpoke pa z injektiranjem globinsko zapolnili s polnilom na osnovi apna. Z utrjevanjem barvne plasti poslikave se je preprečilo njeno nadaljne propadanje. Kot zadnji konservatorsko-restavratorski poseg se je izvedla retuša manjkajočih delov. Konservatorji-restavratorji skrbno ohranjajo originalno poslikavo, zato manjkajočih delov ne doslikujejo, ker brez natančne fotografske dokumentacije ni mogoče predvideti natančnega izgleda izgubljenega originala. Pokitane poškodbe in razpoke se zgolj retuširajo, kar pomeni, da poslikave ne preslikajo, pač pa s sistemom kratkih barvnih črt in pik, na videz zakrijejo manjkajoče dele poslikave. Poslikava tako deluje bolj celovita, a hkrati ohrani pridih starine, ki priča o njeni tristoletni zgodovini.
Foto: Anja Urbanc