SLIKE IZ PESKA: RAZSTAVA OB 30 LETNICI SLIKANJA STANKE GOLOB

12. november 2024
Tokrat predstavljamo likovno ustvarjalko, ki svoje stvaritve oblikuje iz najbolj osnovnega materiala, ki obstaja na zemeljski obli, namreč iz peska. Je že res, da v tem smislu ni inovatorka, saj so navsezadnje iz peščenih zrn nastajali prelepi mozaiki že v prvi dobi človeške civilizacije, vendar je tehnika teh form vendarle precej drugačna od Stankinih. Sploh v Sloveniji, kjer je tak slikarski pristop res nekaj posebnega in si zasluži vso pozornost. Golobova metodično in vztrajno dela na ta način že 30 let in s tem pomembno bogati naš likovni svet, poleg tega pa je odlična mentorica vsem, ki bi radi v okolju, kjer živi, razvijali svoj slikarski talent.

Piše: Maja Jerman Bratec
Razmišljati o Stanki Golob in njenem delu ni nič kaj preprosta zadeva.  Če se prepustiš  običajni rutini, poveš nekaj biografskih podatkov in se potem odločis za oznako kritiškega pristopa njenega veličastnega opusa slik,  narejenih s peskom, si hitro rešil zadevo. Ampak ne: Stanka, ni zgolj inovativna slikarka je tudi  hudo razmišljujoča oseba, da ne rečem filozofsko usmerjen mislec, v ženski podobi seveda. Take klišejske obravnave je ne osrečujejo. Zato morda poizkusim malce na drug način predstaviti njeno, bodimo si iskreni, nadvse zavidljivo umetniško pot.

Moje prvo srečanje s Stanko je bilo povsem izven slikarskega oziroma umetniškega konteksta. Sega v dobo najine prve mladosti in v čas, ko smo na Zvezi kulturnih organizacij Tolmin, kot se je zveza kulturnih društev tedaj imenovala, počeli mnogokaj. Za potrebe etnološke raziskave je Stanka, kot izučena krojačica, po originalih oblačilnih kosih risala in izdelovala kroje. Imenitno opravljeno delo, ki je zagotovo še shranjeno v depojih takratnega Goriškega muzeja.

In to je bilo najino prvo sodelovanje od mnogih, ki so se nadaljevala skladno z njenim zanimanjem in odločitvijo, da krene v slikarske vode.

Bil je čas, ko smo na Zvezi kulturnih društev pričeli intenzivno obdobje izobraževalnih programov za različna področja ljubiteljskih kulturnih dejavnosti in eno teh je bila tudi likovna umetnost. Stanka se je hitro odločila in postala nepogrešljiva in zavzeta udeleženka vrste likovnih izobraževanj, ki so jih v Tolminu, tudi v okviru tedanjega Društva slikarjev amaterjav Tolmin vodili različni in uveljavljeni mentorji.  Obiskovala je tudi izobraževalne programe, ki so jih oblikovali DOLIK Jesenice in KUD KC Ljubljana.

O Stankinem talentu ni bilo nikakršnega dvoma, o njenem hitrem napredovanju, radovednosti, pronicljivosti in občutku za likovni metje tudi ne, saj so nas pristojne, na Stankino vedoželjnost in hiter napredek opozorili tudi mentorji. Kaj boljšega. Glede na mojo profesijo, ki ji vizualne umetnosti niso bile tuje, sem bila njenih uspehov posebej vesela in jo z veseljem predlagala za obiske tečajev in delavnic na višjih nivojih in posebnih tematskih sklopih, ki jih je prirejala nacionalna Zveza kulturnih organizacij in kasneje Javni sklad RS za kulturne dejavnosti. Stanka se je izobraževanj navkljub oddaljenosti in družinskim obveznostim vestno udeleževala in nam z neprikritim navdušenjem tudi poročala o dogajanjih na seminarjih.

Naj se samo spomnimo mentorjev, pedagogov, slikarjev in profesorjev, ki so Stanki neprestano odgovarjali na njena radovedna ter pronicljiva vprašanja in jo na začetkih in dolgo dobo  njene umetniške poti vodili in usmerjali:

To so bili zlasti: akad. slikar Tone Rački in Dušan Fišer, akad. Kiparka Dragica Čadež Lapajne, predavatelj, slikar in filozof dr. Jožef Muhovič, akad. slikarka Jana Dolenc, akad. slikar Borisu Y. Božič, lik. pedagogi Lucjan Lavrenčič in Jože Dakskofler. Bili  so še drugi, a je to izbor, ki je zagotovo najpomembnejše sooblikoval umetniški kredo diplomirane slikarke Stanke Golob, ki si je po dolgoletnem neformalnem izobraževanju naziv pridobila z diplomo na Šoli za risanje in slikanje (Arthous – College of Visual Arts) v Ljubljani, kjer je leta 2012 pri doc. Mladenu Jernejcu uspešno zagovarjala diplomsko delo z naslovom Peščene iluzije – vpliv različnih debelin in naravnih barv peska na iluzijo prostora na dvodimenzionalni slikarski površini.

Njena dela so bila kmalu opažena na vsakoletnih društvenih razstavah, pričela so prihajati vabila na extempora, razstave. Kmalu po odkritju njenega najmočnejsega izraznega sredstva, materiala, ki je edinstven, a ga je v Sloveniji res veliko in na izbiro v vseh različnih granulacijah in tonalitetah, pesku, je Stanka močno intenzivirala svojo razstavno dejavnost in s tem tudi svojo umetniško pojavnost in prepoznavnost. Pričela je stopati v korak s svojimi akademsko izobraženimi kolegi. Kritiški zapisi o njenem delu so bili ugodni, močno pa je dominirala izbira materiala, ki je bil dotlej v slovenskem umetniškem prostoru  takorekoč unikum. O njenem delu so pisali mnogi umetnostni zgodovinarji in likovni kritiki: dr. Cene Avguštin, dr. Mirko Juteršek, dr. Damir Globočnik, Joško Vetrih, Janez Kavčič, Tone Rački, prof. Janez Šter, Monika Ivančič Fajfar, Anamarija Stibilj Šajn, Nataša Kovšca, Tanja Cigoj, Jana Dolenc, Maja Jerman Bratec, Gregor Maver, Mateja Kobal, Petra Vencelj in še bi jih lahko našteli.

Prihajala so vabila na mednarodne slikarske kolonije, kjer je za svoja dela prejela več nagrad in priznanj. Prestižne poletne likovne delavnice v Slikarski hiši v Šmartnem v Brdih, na Sinjem vrhu nad Ajdovščino, če omenjam le Primorske, so Stanko vedno sprejemale odprtih rok. Veliko znanja, veliko izkušenj, veliko pristnih vezi se je nabralo skozi leta. In povsem razumljiva je bila njena odločitev, da svoja že pridobljena znanja nadgradi in poglobi. Vpis v šolo je bil logična in neizbežna odlocitev.

Mladostniku z afinitetami in darom, ki mu je omogočen vpis na Likovno akademijo oziroma enega od mnogih programov, ki se ukvarja z vizualnim, ima precej enostavnejšo pot do doseganja, recimo temu, obrtnih slikarskih ali kiparskih in drugih likovnih veščin. Samorastniku, ljubitelju je mnogo težje.

Pot do osvojenega je manj enostavna. Je bolj trpka, povezana z mnogimi odrekanji in predvsem je mnogo daljša.

Stanki Golob je to uspelo. Svoje umetniške sanje je realizirala, udejanjila je tudi strokovna prizadevanja in jih okronala z akademskim zaključkom, njej ljubih izobraževalnih programov.

Za svoje delo je že prejela več nagrad in priznanj, med drugim bronasto plaketo Javnega sklada Republike  Slovenije za kulturne dejavnosti in nagrado ter plaketo občine Tolmin, leta 2021 pa tudi plaketo Antona Ažbeta za raziskovalni pristop pri ustvarjanju ter mentorsko delo, pri katerem razvija izvirne metode za približevanje likovne umetnosti senzorno oviranim osebam.

Čestitke, za vse nanizane uspehe in priznanja.

Zagotovo bo Stanka Golob v nadaljnjih umetniških prizadevanjih izdelala še veliko imenitnih del. SLIKE IZ PESKA bo brez dvoma udejanjala z vso njej lastno energijo in v vsej njeni umetniški danosti.

Razstavo si lahko ogledate v Knjižnici Cirila Kosmača Tolmin, Galerija Kinogledališča Tolmin.