Revija Primus Spremljajte kulturne dogodke.
Pišeta: Aleksander Stanislav Jurkovič in Nani Poljanec (ali obratno)
Ljudskega ustvarjalca Aleksandra Stanislava Jurkoviča širša slovenska javnost pozna predvsem kot Dona V. Corleoneja iz oddaje Hri-bar. Tokrat se je ekskluzivno za revijo Primus pogovarjal s svojim najmočnejšim alter egom Nanijem Poljancem, ki je na sceni prisoten vse od leta 1993. Ljudski ustvarjalec je 31-letnico svojega delovanja 11. decembra proslavil s slavnostnim odkritjem retrospektivne razstave v Slovenskem etnografskem muzeju v Ljubljani. Razstava Nani v Ljubljani/Nani in Laibach bo na ogled do marca 2020. Bravo, Nani – le kaj si bo zaupal?
Nani Poljanec 2019, foto: Sandi Juračič
Od mašinbravarja do majgistra ljudske ustvarjalnosti oz., kot pravi Nani sam: »Vlaganje v umetnost, zgodovino in kulturo je družbeno moralna odgovornost ali strokovno: ‘pozitivna izguba’«.
Moje ime je Aleksander S. Jurkovič (ASJ). V sebi nosim več alter egov, od Dona V. Corleoneja do kralja Aleksandra I. Karađorđevića in Vladimirja I. Lenina, najmočnejši od vseh pa je vsekakor ljudski ustvarjalec Nani Poljanec (NP). Prav zato sem se odločil, da bom z njim naredil prvi intervju v karieri po sistemu pogovor s samim seboj. Ker sva si tako zelo blizu, bova kar na Ti.
V petek, 20. decembra 2019, sem Nanija od ranega jutra nagovarjal, da začneva z delom. Imel je toliko obveznosti, da ga nisem mogel dohajati, šele zvečer sva sedla za računalnik. Rana ura, zlata ura – čeprav iPhone – zacinglja in ga zbudi ob 06:29; malce se prestavlja sem ter tja po postelji in se pazljivo umika Nj. Sv. Mahatmi ddr. ZenZenu (ZZ), da Jih ne bi zbudil.
Njegova Svetost Mahatma ddr. ZenZen, duhovni vodja grupe KunstHaus; Mojca Senegačnik, akril na platnu, 20 x 20, 2017.
Po šilcu domače slivovke 0,3 dl na tešče, ki uniči vse bakterije, napol odprtih oči naliva vodo v džezvo, prižiga plin na štedilniku, nasuje 2,5 kavni žlički za pripravo svojega KunstKafeta v posebej za ta dan izbrano šalico iz predstave Prosidba (sln. Snubitev – odlična Čehovova predstava v izvedbi srbskega gledališča, ki je po Nanijevi zaslugi gostovala po Sloveniji, op. ur.), počaka, da vodo odstrani tik pred vreliščem (tega se je naučil v JNA, ko je majorju kuhal kavo, in če je zavrela, je stari vedno kričal »Jebeš kafu kad voda proključa!«) … z vrelo tekočino zalije zmleta zrna BarKafeta, ki je substitut GrandKafeta, jo skrbno pomeša s svojo žličko iz prvega razreda, kjer je na zgornji strani upodobljena gos … prižge cigareto George Karelias – Excellence in tako brez besed zmeditira svojih 29 minut. Nič se nisva pogovarjala v tem času, ker želi mir, mir, ki se ga je priučil od ZenZena. Spomni se, da je petek, in kar v spodnjicah skoči do poštnega nabiralnika, da vzame lokalni časopis Rogaške novice, kjer sem bil najprej zaposlen jaz: ASJ; potem me je zamenjal on: NP. »Uuu!« se zagleda na naslovnici z glasbenikom Matevžem Pobežinom, in kar med potjo lista do strani, kjer je reportaža z razstave Nani v Ljubljani/Nani in Laibach, se zadovoljno nasmehne, lista naprej, najde zahvalo, ki jo je namenil vsem pomočnikom ob razstavi, in se znova nasmehne. Fotografira naslovnico in članek in objava že leti na FB. Prva promocijska naloga je odkljukana. »Zdaj pa navali z vprašanji,« reče NP in ASJ postavi prvo …
ASJ: Nani, predstavi se na kratko …
NP: Joj, na kratko?!? Na dolgo ali pa nič! Bom še tebe malo zraven vključil, OK?
ASJ: OK!
ASJ je od 1968 otroštvo preživel v Rogaški Slatini, NP pa se je rodil l. 1993. Foto: Potograf
NP: Rojen sem l. 1968 kot ASJ v delavski družini. Odločim se za poklic ključavničarja, končam kot strojni tehnik, a zaidem drugam. 1988 začnem prirejati koncerte, razstave, predstave. 6 let sodelujem v oddaji Hri-bar z likom Dona V. Corleoneja na RTV SLO. Od l. 1992 naprej 23 let službujem na lokalnem časopisu Rogaške novice. Zadnjih 7 let se v največji meri posvečam kulturno-umetniškim izmenjavam med Beogradom in Rogaško Slatino. Veliko časa posvečam trem temam Ljudskega muzeja Rogaška Slatina, ki se nahajajo v Muzeju Anin dvor: Domoznanski, Kraljevi in Filografski zbirki. Moje samostojne in soavtorske knjižne publikacije so med drugim Filografska zbirka Ljudskega muzeja Rogaška Slatina (2008), Ernest Klančnik Akažu – eno kratko življenje (2013) in Kralj Peter v slovenskih Alpah (Nani Poljanec in dr. Peter Mikša 2017).
Avtorska knjiga Nanija Poljanca Ernest Klančnik Akažu – Eno kratko življenje, Rogaška Slatina, Ljudski muzej Rogaška Slatina, 2013, ki jo spremlja misel kolega Romana Uranjeka s pramenom las in trzalico kitare EKA.
NP: L. 2011 sem ustanovil grupo KunstHaus, katere krona delovanja je obeležena v fanzinu KunstHaus, zborniku ustvarjalcev mednarodnega formata v 99 izvodih. Do l. 2019 sem ustvaril preko 315 manjših in večjih projektov v Rogaški Slatini, domovini in v tujini. Oktobra 2018 sem v 11 dneh z 21 projekti proslavil 30-letnico kontinuiranih aktivnosti na kulturnem področju. Trenutno se predstavljam na razstavi Jaz, mi in drugi: Podobe mojega sveta, imenovane Nani v Ljubljani/Nani in Laibach, ki bo v Slovenskem etnografskem muzeju v Ljubljani na ogled do marca 2020. Živim in ustvarjam med Rogaško Slatino in Beogradom.
Nani Poljanec na otvoritvi retrospektivne razstave 1968/2069 Nani v Ljubljani/Nani in Laibach, 11. decembra 2019 v Slovenskem etnografskem muzeju z delom svoje KunstHaus družine. Foto: Robi Krumpak
NP: Si zadovoljen?
ASJ: Sem!
ASJ: Kaj pa lahko poveš o sodelovanju Rogaška Slatina-Beograd-Kozmos?
NP: Od leta 2002 do danes sem Beograd obiskal 99-krat. Tam imam veliko prijateljev, tam je moj drugi dom.
Nanijeva povezava Rogaška Slatina-Beograd-Kozmos temelji na organizaciji mnogih gostovanj beograjskih alternativnih gledaliških skupin in posameznikov v Rogaški Slatini in širom Slovenije. Po vrstnem redu: Muškarčine 2016, Žudnja 2017, Prosidba 2017, Kraljev put 2017, Život moj 2018, Smrt fašizmu 2018, Rastko Vujisić 2018, Lazar Nikolić 2019.
ASJ: Kaj pa je to za ena fora – majgisterij?
NP: Ni fora! Jaz sem majgister ljudske ustvarjalnosti, a ne verjameš? Evo, poglej moj zagovor iz l. 2011: pri zagovoru majgisterija sem opravil deset izpitov in bil vse v eni osebi: rektor, slušatelj, ocenjevalec in predavatelj. Citiram samega sebe:
»Akademija Ljudskih ustvarjalnosti je bila odprta 26. 11. 2004, ko sem začel opravljati izpite z 10 smeri. Najprej začnem z izpitom iz poglavja Etno Po(m)p Art, ki sem ga z oceno 9,74 opravil 26. 11. 2004, in sicer s poslikavo golega ženskega oprsja z naslovom Umivanje z jutranjo roso je predpriprava na harmonijo plesa. Drugi izpit iz Zbirateljstva je potekal na Televiziji Slovenija 17. 1. 2005, ko sem v oddaji Dobro jutro predstavil Zbirko 36 zbirk, ki se nahajajo v Ljudskem muzeju Rogaška Slatina, in opravil izpit z oceno 9,36. Tretji izpit iz Poezije je potekal v organizaciji Knjižnice Rogaška Slatina na kulturni praznik 8. 2. 2005. Predstavljena je bila pesniška zbirka Triptih Ljudske Poezije, ki sem jo napisal v 14 dneh in izdal v nakladi dva (2) izvoda. Ocena tega izpita je bila 9,8. Četrti po vrsti je bil izpit iz Organizacije. Od ideje do izvedbe je minilo 10 dni, ko sem javnosti prvič predstavil projekt Ljudski muzej Nanija Poljanca (LMNP se je v začetku leta 2008 preimenoval v že omenjeni Ljudski muzej Rogaška Slatina – LMRS, op. a.).«
Muzej Anin dvor, zgoraj reprodukcija razglednice z otvoritve dne 21. 9. 2012, spodaj tri zbirke Ljudskega muzeja Rogaška Slatina: Domoznanska, Kraljeva in Filografska. Vse tri zbirke so last Nanija Poljanca, ki je 9. julija 2009 županu Rogaške Slatine mag. Branku Kidriču predal idejni koncept slatn’skega muzeja.
NP: »V Stari direkciji, najstarejši obstoječi zgradbi v Rogaški Slatini, ob 17. uri dne 21. 10. 2005 prvič odpre svoja vrata Ljudski muzej. Obširna dejavnost, poleg stalne postavitve, se spreminja vsak dan. Nastopi 11 skupin in posameznikov. Svečana zatvoritev se zgodi 31. oktobra, na dan reformacije, dan varčevanja in na noč čarovnic ob nepozabnem kulinaričnem dogodku na prostem. V 11 dneh je LMNP odprt 42,5 ure in zabeleženo je natančno 1.052 obiskovalcev. Ocena izpita iz Organizacije je bila solidna: 9,11. Sledil je peti izpit s smeri Poljanec Fashion, ki se je zgodil 4. 1. 2006 kot spremljajoči dogodek na koncertu Orkestra Stella v Kulturnem centru RS, ko sem javnosti predstavil tri moške večerne obleke kolekcije Poljanec Fashion – Mafia. Ocena tega izpita je bila 9,3. Priprava šestega izpita iz Kulinarike poteka najprej na Juneževi domačiji v Rogaški Slatini, predstavitev pa na dvorišču Galerije Kabinet na Starem trgu v Ljubljani. Po ljudsko dopolnjenem receptu sem v krušni peči pripravil jerpico (vrsta tanko pečenega kruha, posutega z ocvirki ali smetano, op. a.), ljudski golaž, piškote vodejake, ki so pripravljeni po več kot sto let starem receptu, in Corleone brajdovec. Ocena izpita je bila 9,5. Sedmi izpit iz Igralstva – Actor je ponovno potekal v Rogaški Slatini na velikem odru Kulturnega centra, ki je gostil predstavo Poljanec Bulldog/48ur. V dveh dneh se je poleg mojih igranih vložkov predstavilo 250 gostov. Pogoj, da izpit opravim, je bil, da dva dni ne stopim z odra, razen če je to v scenariju, in da v tem času ne zaspim. Uspelo mi je z oceno 9,48. Na začetku si sploh nisem predstavljal, da se bo majgisterij tako dolgo vlekel, ampak študij je študij. Če ima človek voljo po delu, izobrazbi in novih izzivih, je primoran, da se podjarmi času. Z vso iznajdljivostjo, ki sem jo osvojil v teh letih, in denarjem – poleg pokroviteljskega sem vložil tudi ogromno svojega – bi si brez težav »kupil« vsaj tri akademske nazive, kot je v zadnjih časih v navadi.«
Majgisterij Nanija Poljanca: vseh 10 izpitov majgisterija, naštetih po kronološkem redu (mesec in leto): 11/2004 EtnoPompArt, 1/2005 Zbirateljstvo, 2/2005 Poezija, 10/2005 Organizacija, 1/2006 Poljanec Fashion, 6/2006 Kulinarika, 12/2006 Actor, 8/2011 Žurnalist, 4/2011 Photography, 9/2011 2069.
NP: »Filografska zbirka Ljudskega muzeja Rogaška Slatina je bil osmi izpit iz smeri Žurnalizem oz. raziskovalno novinarstvo. Glede na vse okoliščine, zbrano zbirko podpisov, knjigo, ki je prva tovrstna tiskana publikacija iz filografije v Sloveniji, in kratek čas izvedbe, sem svoje delo ocenil z 9,95. Za deveti izpit iz Fotografije izberem navidezno lahkotno temo, ki jo preučujem od začetka ustvarjanja. Razstavo serije fotografij človeškega stopala v 20 sekvencah sestavim v celoto, ki jo miselno reproduciram v več barvnih niansah. Razstava z naslovom Erotična enodnevnica osvoji oceno 9,20. Po dobrih sedmih letih od vpisa na Ljudsko akademijo dočakam pripravo in izvedbo vizije svojega zadnjega projekta, ki se bo odvil leta 2069. Glede na prehojeno pot, bogate izkušnje in številna prijateljstva, sem izpit z lahkoto opravil, če izvzamem nekaj malenkosti. Ena med njimi je Majgistrski index, ki je izšel kljub gospodarsko-finančni in moralni krizi. Glede na vse okoliščine, posluh sponzorjev in donatorjev, mi je izpit 2069 uspelo opraviti z oceno 9,69. Tako znaša povprečje ocen vseh 10 izpitov 9,513. Čestitam, v tem trenutku, 31. oktobra 2011, sem postal majgister ljudskih ustvarjalnosti. Danes ni nov dan, zato v tem hipu vpisujem Drektorat ljudskih ustvarjalnosti! S temi besedami bi zaključil govorance. Kdor še nima vpogleda v Index, naj to stori pred dvorano, vabljeni na mlečno/sladko pogostitev. 50% prispevkov bo Ljudska dobrodelna fundacija Petelins, katere člani smo vsi, ki prispevamo, podarila RK Šmarje pri Jelšah, 50% pa je namenjenih za nakup novega eksponata za LMRS. Hvala in srečno!
Majg. l. u. Nani Poljanec, l.r., Rogaška Slatina, 31. 10. 2011«.
ASJ: Svaka čast, to pa ni hec!
NP: Ne! To je resna »zajebancija«.
ASJ: Tudi iz poezije si naredil izpit, imaš na zalogi kako praznično pesem?
NP: Seveda, izvoli eno božično!
Prodajalka ljubezni ali balada za Adelino
Nikomur žalega storila,
se je med božičnimi prazniki ubila.
Našli so jo v kopalnici, opremljeni v slogu art dekoja,
plošča na gramofonu je preskakovala sredi operne arije,
ona pa je z nasmeškom na obrazu negibno ležala
v polni, medeninasto-emajlirani kadi vroče vode.
Le roka je visela izven nje, od koder je še počasi kapljala
sveža kri, ki se je spontano nabirala v mlako oblike srca.
Po njeni smrti se je prvič po dvajsetih letih zbrala vsa rodbina,
ki je dolgonosa ugotovila, da je Adelina vse premoženje
zapustila nekemu fantu, ki ga je na stara leta zares ljubila.
ASJ: Kaj pa lahko poveš o razstavi Nani v Ljubljani/Nani in Laibach, ki bo v Slovenskem etnografskem muzeju postavljena do marca 2020?
PoljanecRetroFashion, sezona 1938/39 by Barbara Repinšek, styling: Monika Lorber, foto: Robi Krumpak
NP: To je moja retrospektivna razstava 1968/2069. Ena soba predstavlja mojo realnost in druga moj kozmos. Med eksponati v Sobi 2069 so tudi vložnine. V svojem projektu Vložnin sem uporabil metodo vlaganja, zelo vsakdanje opravilo, aktualno ravno v tem jesenskem času. Torej vlaganje z namenom hranjenja in konzumacije kasneje, nekoč … Tako kot kumarice, samo da gre za kulturo! In kaj je moj konzervans? V prenesenem pomenu lahko rečemo, da je konzervans, ki ga uporabljam, umetniška vrednost, dejansko pa sem izbrane eksponate vložil v domačo slivovko, kajsijovačo in dunjovačo, v kis za vlaganje, v Donat Mg in KunstHaus zrak. Pri tem sem se sproti učil in iskal logiko vlaganja, ki se mi je razodevala z izkušnjami. Lep primer so oficirske značke, ki sem jih najprej vložil v kis. Po določenem času sem opazil, da začenjajo razpadati in takrat mi je »kapnilo«: »Ja pa normalno, oficirske značke pa res ne morejo biti na kisu, na šnops jih moram dati.« In res, ko sem jih dal na šnops, se je njihovo počutje vidno izboljšalo. Logični primer tega, katero sredstvo za vlaganje uporabiti, so tudi doma na žaru pečeni balkanski čevapi, ki so, jasno, vloženi v šnopsu. Mozaične ploščice iz Titovega bazena, ki se je včasih nahajal tam, kjer danes stoji Titov mavzolej Hiša cvetja, sem kot pravi ekspert z občutkom za vlaganje vložil v Titov najdražji viski Chivas Regal. Ostalo zamolčim, da bodo obiskovalci malo prenečeni.
Nani Poljanec s sošolko Vido Hustič in sestricama Ireno in Brigito, foto: Robi Krumpak
ASJ: Kako pa drugi gledajo nate, te imajo za čudaka?
NP: Eni ja, drugi ne, tretji sploh nimajo mnenja o meni … Dr. Tonček Kregar je za razstavni katalog med drugim zapisal, da sem se s svojimi pristriženimi lasmi, dolgim očetovim zimskim plaščem in vojaškimi škornji oziroma čizmami od drugih podeželskih rokerjev razlikoval že v srednješolskih letih, zaradi česar se me je prijel vzdevek Crni Jura. Izpostavi tudi mojo organizacijo kultnega koncerta skupine Laibach, ki je leta 1992 potekal še v nedokončani betonski dvorani kulturnega doma Rogaška Slatina in mu je sledil »bizarni artistični after v stari kmetiji pod Donačko goro«, kmalu nato pa še rojstvo Nanija Poljanca.
Organizacija koncerta Laibach Rohitsch Sauerbrunn grüβt Laibach in performance skupine Kovači bodočnosti v nedokončani betonski dvorani Kulturnega doma oktobra 1992. Ta dogodek močno vpliva na Poljančev nadaljnji razvoj in mu odpre vrata v svet! Foto: Frenk Fidler, 1992
NP: V nadaljevanju se spomni najinega prvega strokovnega sodelovanja, povezanega z mojim »strastnim jugomonarhizmom« (Nani ima v Aninem dvoru eno največjih zbirk dinastije Karađorđević na svetu, op. a.), ko je Muzej novejše zgodovine l. 2009 ob stoletnici prvega obiska tedanjega srbskega prestolonaslednika Aleksandra I. Karađorđevića v Rogaški Slatini (in nasploh Sloveniji) pripravil občasno razstavo Kralj Aleksander med nami. Jedro razstave so predstavljali prav predmeti iz zbirke mojega Ljudskega muzeja Rogaška Slatina. Dr. Kregar je moje ljudsko ustvarjanje strnil z besedami:
»Zlasti zato, ker je Nani možakar na mestu, ker premore srce in razum, ker v to, kar počne, resnično in brezpogojno verjame in se je za to pripravljen tudi marsičemu odreči. V tem je lahko zgled tudi marsikomu iz naših profesionalnih muzealskih in kulturniških krogov. Pa čeprav se (z izjemo uspešno opravljenega »majgisterija«) ne ponaša s strokovnimi in znanstvenimi titulami in sam sebe ne smatra za umetnika, saj ima, kot sam pravi, do takšnega naziva preveliko spoštovanje. Že res, da v družbi mačka ZenZena domuje v svojem Kunsthausu, a pravi umetnik bo po lastnih besedah postal šele leta 2069, ko bo dopolnil 101. leto. Dotlej pa ostaja ljudski ustvarjalec.«
Kralj Aleksander I. Karađorđević, originalna fotografija z orig. kraljevim posvetilom grškemu ministru vojske in podpisom iz leta 1933, 30 x 40, foto: Foto Tonka. Fotografijo je Nani kupil spomladi 2019 in to je bila zanj velika emocija, ki jo je skozi poezijo odlično predstavila pesnica mamaPoezija.
ASJ: Mi zaupaš, kako poteka dan ljudskega ustvarjalca in kakšni so tvoji nadaljnji načrti?
NP: Pred najinim pogovorom sem pripravil darili za prijatelja, ki slavita rojstni dan in ju nameravam obiskati. Preveril sem, če je poštar kaj dostavil in iz nabiralnika povlekel dve voščilnici: eno iz Celja od prijatelja Toneta in drugo iz Londona od prijatelja Ermina. Slednji je v čestitko zapakiral dva bankovca rjave barve in šokiral NP-ja v meni … kako ravno zdaj, ko nucam, ko je šel ves keš za razstavo! Hvala Kozmos, hvala Ermin … po več desetletjih se počutim kot majhen fantek, ko mu stric pošlje 100 DM iz Nemčije za praznike. Jao jajo, v sebi si rečem: »Življenje je lepo!« in že drvim proti trafiki 3 DVA z loto lističem, ki ob ročnem skenerju ne zapiska, se rahlo nasmejim, ga zmečkam in rečem trafikantki: »Bo že …« Na hitro grem pozdravit mojstra Andreja v optiko, spoznam svetovnega prvaka na frajtonarici iz Kopra in ga kar povabim na gostovanje v KunstHaus, potem pa po prvo darilo v avto in do Pegazovega doma za starejše občane. Obiščem svojega mentorja, učitelja in prijatelja Smoletovega Pepiča, ki ravno slavi 99 let. Z nasmejanim mladeničem, ki mu do sto manjka le še eno leto, nazdravim z domačo pijačo, ki sta jo pridelala sin Jožek in vnuk Aleš. Malo spominov, ljudskih modrosti in slovo, ker v vrsti za čestitke čakajo še drugi. In že se peljem do prijateljice Nade, ki slavi 79, jo popolnoma presenetim s slivovo marmelado s koščki sliv – táko, kot je bila včasih … Bakina tajna … nazdraviva z Imenškovim zeliščnim likerjem iz 36 zdravilnih rož po Goršičevem receptu, Nada postreže torto, ki je najverjetneje narejena po receptu njenega prednika – šefa kraljeve kuhinje v času dinastije Karađorđević Sergeja Ermolova. Se posloviva. Hitra kavica v Central Cafeju in urejanje obveznosti na Rogaških novicah. Hitra FB objava Smoletovega Pepiča in že drvim proti KunstHausu. Kliče me sestra Irena, da bi šla skupaj pokropit fanta, našega znanca Mateja … joj, kakšna žalost … odšel je fant, ki včeraj še pel je, star rosnih 34 let. Groza!!! Potem pa nazaj na tajno lokacijo. Kot ljudski ustvarjalec obožujem domačo hrano in na mizi je furežna južina. Najprej 45 min sieste … nato pa suhi jagodni izbor novih misli in dejanj za popoldan.
Sestavljen portret: ASJ & Nani Poljanec v različnih obdobjih, vlogah, elementih: Don V. Corleone, foto: Zaklop, 2007 Mali Don Nani s sestrama Brigito in Ireno, foto: Foto Tonka, 1973 Vladimir I. Lenin, foto: Kiki Blažun, 2017 Nani v prvem razredu, foto: N. N., 1975 AtaKunst, foto: Tina Ende, 2018 Nani v Beogradu, foto: Igor Zupe, 2018 Nani v mašnem gvantu, foto: selfie, 2017/2018 Prva serija fotografij, foto: N. N., 1969 Kralj Aleksander I. Karađorđević, foto: Tine Dolžan, 2019
NP: Oglasi se kolegica Vesna, novinarka z beograjskega RTS-a, da je končala članek za Afrodito, rekoč, da je že goden za objavo … in že ga objavim na strani Beograde moj – eni od 5 strani, ki jih urejam –, jo delim še na svojo FB stran in fšečki ter deljenja že letijo. Slava direktorice Afrodite in moje podpornice Danice Zorin Mijošek zaokroži po spletu in v treh urah ima Vesnin zapis že 2.500 ogledov. Vmes se spomnim na nov projekt, ki ga bom izvedel 28. aprila 2020 v Anini galeriji. Pokličem na Viber prijatelja Nikolo P., da uskladiva vse potrebno za organizacijo januarske posete petoro prijatelja (januarskega obiska peterice prijateljev) … Nikola ga vpraša, kaj novega pripravlja, in Nani navali: »Spet nova velika zadeva na relaciji Rogaška Slatina-Beograd-Kozmos: razstava mladega fotografa Mladena Teofilovića iz Beograda, ki bo pospremila izid druge pesniške zbirke mamePoezije. Bo kar dvojezična, sem se odločil, da bo lahko promocija še v Beogradu, Teofilovićeve fotografije pa bodo pospremile 33 novih pesmi …« Po vsem tem si nalijem en glažek modre frankinje ob fini grški cigareti in začutim, da je priložnost prava, da se odzovem tvojemu vabilu na intervju in začnem odgovarjati na vprašanja …
ASJ: A mi lahko za zaključek našteješ še nekaj prelomnic tvojega ustvarjanja?
NP: Z veseljem ASJ, ampak niso vse moje, je tudi nekaj tvojih, ki si jih ustvaril pred letom 1993.
Revolucija, prva fotografska razstava Aleksandra S. Jurkoviča na Srednji tehniški šoli Maršala Tita Celje, orig.: 9 x 13 cm, 1985.
ASJ: A res, to je pa lepo, da si se spomnil tudi name, hvala za pogovor.
NP: Malenkost. Pa dobra vprašanja si zastavil ASJ, by the way!
Ljudski koledar ali nekaj prelomnic ustvarjanja Nanija Poljanca
1968:
Rojstvo v Celju 18. julija, 12:13.
70. in 80. leta:
Otroštvo med Rogaško Slatino-Spodnjim Sečovom-Tuncovcem. (Vase vpija ljudske šege in navade ter domače narečje).
Sredina 80-ih let:
Dijak Srednje tehniške šole Maršala Tita Celje. Začne kot mašinbravar in konča kot strojni tehnik. Dobi vzdevek Crni Jura (Crni Đorđe/Karađorđe); v petih letih je imel 23 popravnih izpitov, obiskoval je šolski foto krožek, naredil legendarno črno-belo fotko škornjev AMIGO in jo naslovil Rdeči čevlji).
1988:
Predsednik Zveze socialistične mladine Slovenije v Rogaški Slatini. Organizacija prvega koncerta Epidemic Zone, igrišče 1. OŠ Rogaška Slatina. (Tako se je začelo).
1988:
Uradna letnica začetka ustvarjanja Nanija Poljanca.
1990:
Organizacija spominskega večera ob 20-letnici smrti Janis Joplin, Gostilna Bohor, Rogaška Slatina.
1992 – 2015:
Zaposlen pri lokalnem časopisu Rogaške novice kot kolporter, fotograf in novinar.
1992:
Organizacija koncerta Laibach Rohitsch Sauerbrunn grüβt Laibach in performanca skupine Kovači bodočnosti v oktobru v nedokončani betonski dvorani Kulturnega doma. (Ta dogodek močno vpliva na Poljančev nadaljnji razvoj in mu odpre vrata v svet).
1993:
Igra treh stranskih vlog v TV noveli Nasmeh pod pajčolanom scenarista Tuga Štiglica.
1993:
Prva samostojna fotografska razstava z naslovom Nani Poljanec, Galerija Stopnišče, Ljubljana. (Takrat prvič uporabi ime Nani Poljanec in se proglasi za ljudskega ustvarjalca. Takole pravi: »Nisem umetnik, ker je to prevelika odgovornost; morda postanem umetnik 18. 7. 2069 po 12:13«).
1993 – 2000:
Sodelovanje v šestih predstavah Mladinskega amaterskega gledališča Center pozornosti Šmarje pri Jelšah, Kulturni dom, Šmarje pri Jelšah.
1994:
Samostojna fotografska razstava Mladosti ni kraja, Novinarski klub, Maribor.
1996:
Fotografska razstava 10 + 1 Stefanova kaprica s portreti virtuoza na violini Stefana Milenkovića, Galerija Riemer, Slovenske Konjice. (Naheca dva avtobusa frendov iz Rogaške Slatine, da se udeležijo koncerta v Kulturnem domu, in na koncu so vsi navdušeni).
1999:
Avtorska fotografska razstava Lahko si, kar si, ne bodi te strah, da to ne bi mogel biti. Kot objekt postavljen pred objektiv zaživi izbran občutek po svoje brez prisotnosti fotografa in presegel boš moč tuzemskega idiotizma., Galerija Sirup, Rogaška Slatina.
1999:
Avtorska fotografska razstava Portreti, Klub Trezor, Kranj.
2000:
Skupinska Razstava NLP 2000, Grafični muzej, Rogaška Slatina.
2001:
Skupinska fotografska razstava Corpus del Acti/Akt na Slovenskem, Jakopičeva galerija, Ljubljana.
2001:
Projekt Kristusova leta ljudskega ustvarjalca, fotografska razstava v gozdu, postavitev Ljudskega razpela in izdaja CD-ja Na svoji zemlji, Boč. (Tam je od leta 2002 vsakoletni velikonočni žegen).
2002:
Prvi obisk Beograda, januar 2002. (Do danes ga je obiskal 99-krat).
2002:
Organizacija koncerta z naslovom Stefan Milenković – violina v novi dvorani Kulturnega centra, Rogaška Slatina.
2003:
Samostojna razstava Inštalacije Poljanec/12, Stara šula, Komen na Krasu. (Na odprtje pripelje dva avtobusa in na zaprtje en avtobus prijateljev).
2003:
Samostojna razstava Inštalacije Poljanec/12, Stara šola, Lemberg.
2003:
Rodi se lik Don Corleone. Performance za ustreljenega psa Pikija, parkirišče Sonce, Rogaška Slatina.
2004 in 2005:
Organizacija dneva mladosti pred Kavarno Attems, Rogaška Slatina.
2004 – 2010:
Vloga Dona Corleoneja v politično satiričnem showu Hri-Bar na TV SLO, scenarij Bojan Krajnc, režija Igor Zupe. (Sodeloval je v več kot 200 oddajah).
2004 – 2011:
Deset opravljenih izpitov za naziv majgistra ljudskih ustvarjalnosti. Izpiti: 11/2004 EtnoPompArt, 1/2005 Zbirateljstvo, 2/2005 Poezija, 10/2005 Organizacija, 1/2006 Poljanec Fashion, 6/2006 Kulinarika, 12/2006 Actor, 8/2011 Žurnalist, 4/2011 Photography, 9/2011 2069.
2005:
1. razstava starih žepnih in ročnih ur v sodelovanju z Matejem Stergarjem. (Do leta 2010 je bilo 7 razstav).
2005:
Organizacija prvega celovečernega koncerta komaj pet in pol let starega virtuoza na violini Teofila Milenkovića, Glasbena dvorana Grand hotela, Rogaška Slatina.
2005:
Ljudski muzej Nanija Poljanca v Stari direkciji z 11 spremljajočimi dogodki od 21. do 31. oktobra. (Projekt je vplival na idejo za postavitev muzeja Anin dvor).
2006:
Razstava Ljudski muzej Nanija Poljanca; Kabineta I. in druge zgodbe po razstavi v sodelovanju z Društvom za domače raziskave, Galerija Kocka, Ljubljana.
2006:
Performance Poljanec Bulldog/48ur. (Dva dni na odru brez spanja z 250 nastopajočimi v dveh dneh).
2007:
Nastop Don & Žrebci & duo Langa na izboru Ema s pesmijo Bella Mia avtorjev Dirnbek/Herman/Sekulović. (Dosežejo 3. mesto).
2008:
Ljudska dobrodelna fondacija Petelins. S prodajo penine Corleone brajdovec zberejo 4.450€: pol za družino, ki je ostala brez doma v neurju v Železnikih, in pol kot začetni kapital za razstavo Filografska zbirka Ljudskega muzeja Rogaška Slatina.
2008:
Razstava Filografska zbirka Ljudskega muzeja Rogaška Slatina (LMRS), Anina galerija, Rogaška Slatina.
2009:
Razstava Kralj Aleksander med nami v sodelovanju z Muzejem novejše zgodovine Celje.
2009:
Predaja idejnega elaborata Kulturno-turistično središče županu Rogaške Slatine mag. Branku Kidriču.
2009:
Skupinska razstava 75 let od atentata na kralja Aleksandra, Zadužbina kralja Petra I. na Oplencu, Srbija.
2010:
Svečana ljudska akademija ob odkritju slike Petra II. Karađorđevića avtorice Ivanke Bukovac iz leta 1936, Kulturni center, Rogaška Slatina. (Za LMRS je bila kupljena s pomočjo 250 donatorjev).
2011:
Razstava Nanija Poljanca in Feliksa Žgajnerja Rogaška Slatina 1573 – 2069, Anina galerija, Rogaška Slatina. (Ob razstavi je organiziral vsakodnevne dogodke. V 25 dneh so razstavo obiskali 3.003 obiskovalci).
2011:
Izid prve številke fanzina KunstHaus. (Izhaja neperiodično in po potrebi. Do danes je izšlo 12 številk).
2011:
Skupinska razstava Erotična enodnevnica, Erotična galerija Račka, Celje.
2011:
Zagovor majgistrske naloge, Kulturni center, Rogaška Slatina. (31. oktobra postane majgister ljudskih ustvarjalnosti).
2012:
Obeležitev 10-letnice obiskovanja Beograda, tiskovna konferenca na Veleposlaništvu RS na Dorčolu in dogodek v galeriji Fakultete likovnih umetnosti, Beograd. Do januarja je Beograd obiskal 50-krat.
2012:
Začetek gradnje Kulturno-turističnega središča Muzeja Anin dvor, 1. februar, Rogaška Slatina.
2012:
Iz Kozmosa poslan maček Njegova Svetost Mahatma ddr. ZenZen, duhovni vodja gibanja KunstHaus.
2012:
Organizacija 24-urnega Klavirskega maratona s 50 udeleženci s celega sveta, Kristalna dvorana Grand hotela Rogaška, Rogaška Slatina.
2012:
Odprtje Muzeja Anin dvor, 21. september. (V njem so med ostalimi štirimi razstavljene tudi tri zbirke LMRS: domoznanska, kraljevska in filografska).
2012:
Razstava Črno belo in rdeče posvečena preminulima članoma KunstHaus grupe Franciju Fidlerju Frenku in Ernestu Klančniku Akažuju, KunstHaus produkcija, Anina galerija, Rogaška Slatina.
2013:
Enajst dogodkov ob 25-letnici ustvarjanja Nanija Poljanca od 21. do 31. oktobra, Rogaška Slatina.
2014:
Beograd/Rogaška Slatina/Pariz: klavirski koncert Vladimirja Miloševića iz Beograda, razstava pariškega umetnika Bogdana Pavlovića, promocija pesniške zbirke Besede brez besed, KunstHaus produkcija, Rogaška Slatina.
2015:
Skupinska razstava Foto Tonka – Tajne ateljiera društvene kroničarke avtorice dr. Lovorke Magaš Bilandžić, Klovičevi dvori, Zagreb.
2016 – 2017:
Sodelovanje z Muzejem novejše zgodovine Celje na razstavi Herman Lisjak vodi po vodi s 26 eksponati LMRS.
2016:
Organizacija razstave Foto Tonka – Tajne ateljiera društvene kroničarke avtorice dr. Lovorke Magaš Bilandžić, Anina galerija, Rogaška Slatina.
2016:
Organizacija gostovanj predstav beograjskih amaterskih gledališč in igralcev. (Predstave: Muškarćine, Žudnja, Prosidba, Kraljev put, Smrt fašizmu: o Ribarima i Slobodi, Život moj. Igralci: Rastko Vujsić, Lazar Nikolić, Predrag Vasić, …).
2017:
Samostojna razstava Gimnastika na svežem gorskem zraku je predpriprava na harmonijo plesa, Slavkov dom, Medvode.
2017:
Samostojna razstava Kralj Aleksander v Laškem, Muzej Laško. (Takrat se rodi vloga kralja Aleksandra I. Karađorđevića).
2017:
Razstava Kralj Peter v slovenskih Alpah v sodelovanju z dr. Petrom Mikšo, dr. Božidarjem Jezernikom, dr. Borutom Batageljem in Dušanom Babcem, Rogaška Slatina, Beograd, Oplenac, Mojstrana in Bled.
2018:
Nominacija in odlikovanje z jugoslovansko krono III. stopnje komandirja.
2018:
Razstava Kraljevina SHS in Jugoslavija, Sejem zbirateljstva Collecta, Ljubljana.
2018 in 2019:
Sodelovanje na razstavi Franjo Malgaj v Muzeju novejše zgodovine Celje.
2019:
Razstava akademskih slikark Mojce Senegačnik in Tine Konec, KunstHaus produkcija, Anina galerija, Rogaška Slatina.
2019:
Razstava Stari kozarci Rogaške Slatine, sejem zbirateljstva Collecta, Ljubljana.
2019:
Organizacija gostovanja 15-članske skupine novinarjev Umetniške Press karavane iz Beograda v Rogaški Slatini. (Rezultat gostovanja so številne medijske objave o Rogaški Slatini).
2019:
Skupinska razstava 100-letnica izdaje prvih slovenskih znamk Verigarjev, Zbirateljsko društvo Rogaška Slatina, Mestna galerija, Rogaška Slatina.
2019 – 2020:
Razstava Nani v Ljubljani/ Nani in Laibach, Slovenski etnografski muzej Ljubljana. (N. P.: »Vlaganje v umetnost, zgodovino in kulturo je družbeno moralna odgovornost ali strokovno: ‘pozitivna izguba’«).
Samostojne oz. soavtorske knjige in publikacije:
2005:
Nani Poljanec. Ljudski muzej Nanija Poljanca, Rogaška Slatina, Ljudski muzej Rogaška Slatina.
2005:
Nani Poljanec. Triprih ljudske poezije Nanija Poljanca, zbirka izide v dveh izvodih, Rogaška Slatina, Ljudski muzej Rogaška Slatina.
2006:
Jani Pirnat in Nani Poljanec. Ljudski muzej Nanija Poljanca; Kabineta I. in druge zgodbe po razstavi, Ljubljana, Društvo za domače raziskave.
2006:
Anton Babič. Če ni drugače, je tako, zbirka aforizmov, Rogaška Slatina, Ljudski muzej Rogaška Slatina.
2008:
Nani Poljanec, Filografska zbirka LMRS, prva knjiga na temo podpisov v slovenski zgodovini, Rogaška Slatina, Ljudski muzej Rogaška Slatina.
2013:
Nani Poljanec, Ernest Klančnik Akažu – eno kratko življenje, Rogaška Slatina, Ljudski muzej Rogaška Slatina.
2014:
Tanja Plevnik, mag. in dr. Slobodan Petrović, zbirka pesmi, Besede brez besed, Rogaška Slatina, Ljudski muzej Rogaška Slatina.
2015:
Lovorka Magaš Bilandžić, dr. Foto Tonka – Tajne ateljiera društvene kroničarke, Zagreb, Založba Klovićevi dvorovi, sodelovanje s fotogradivom Kraljeve zbirke LMRS.
2017:
Sara Špelec, dr. »Zaboga saj sem vendar jaz na pol Slovenec!«, Ljubljana, Založba Filozofska Fakulteta Univerze Ljubljana, sodelovanje s fotogradivom Kraljeve zbirke LMRS.
2017:
Nani Poljanec in dr. Peter Mikša. Kralj Peter v slovenskih Alpah, Rogaška Slatina, Ljudski muzej Rogaška Slatina.
2018:
Dušan M. Babac. Aleksandar I. – Viteški kralj, Beograd, Evro Book, sodelovanje s foto gradivom Kraljeve zbirke LMRS.
2019:
Dušan M. Babac. Petar I. – Kralj oslobodilac, Beograd, Evro Book, sodelovanje s foto gradivom Kraljeve zbirke LMRS.
Aktivna sodelovanja z društvi in organizacijami:
Turistično društvo Rogaška Slatina, MAG Center Pozornosti Šmarje pri Jelšah, Društvo prijateljev Rogaška Slatina, Društvo za ohranjanje domačih jedi in običajev Gaja, Zavod za kulturo Rogaška Slatina, Vukova zadužbina Ljubljana, Reflektor teatar Beograd, Ustanova Kristalna vas, Slatinska legenda, Zbirateljsko društvo RS, …
Dopisništvo:
Rogaške novice, 7D, NTRC, Radio Štajerski val, Radio Rogla, Beseda, Politika, Fanzin Kultura, Fanzin KunstHaus, Nova Filatelija, …
Sodelovanje z muzeji in galerijami:
Muzej novejše zgodovine Celje, Muzej Laško, Zadužbina kralja Petra I. na Oplencu, Vojni muzej Beograd, Istorijski muzej Srbije, Muzej Anin dvor, Anina galerija Rogaška Slatina, Mestna galerija Rogaška Slatina, Medobčinski muzej Kamnik, Galerija Zgornji trg Šentjur, Koroški pokrajinski muzej, Slovenski etnografski muzej Ljubljana, …
Kogar zanima kronologija rubrike Navdihi, naj vsekakor prebere še, kaj počnejo Slam zverine, in kako križamo film z zvokom …
