PLESNA PREDSTAVA AFS FRANCE MAROLT: BLEŠČEČ POKLON USTANOVITELJU IN PUBLIKI

15. avgust 2022
Piše: Matevž Jus.
Dogajanje na področju folklore in plesa v letošnjem maju  je močno zaznamoval prvi večji folklorni dogodek pokoronskega časa — plesna predstava AFS France Marolt, posvečena njenemu  ustanovitelju Francetu Maroltu — France Marolt, poklon. Predstava je bila posvečena kar nekaj obletnicam: spominu na njegovo lansko 130. obletnico rojstva in 70. obletnico smrti, hkrati pa 80. obletnici skupnega  koncerta Franceta Marolta z APZ Tone Tomšič, ki je decembra 1941 napovedal kulturni molk v okupirani Ljubljani. Predstavo so Maroltovci kot običajno izvedli v dveh terminih, 14. in 15. maja v Linhartovi dvorani Cankarjevega doma.

Predstava je predstavljala določeno odstopanje od zadnjih produkcij te folklorne skupine; bila je namreč izrazit »kolaž« koreografij različnih avtorjev in  umetniških vodij, ki so zaznamovali obdobje po Francetu Maroltu. Tokrat predstava ni bila strogo podrejena neki rdeči niti, ki bi povezovala koreografije — njena sporočilnost je bila »skozi narativni lok osvetliti zanimivo osebnost ustanovitelja in njegovo idejo razvoja folklorne dejavnosti v slovenskem prostoru…«, kot so Maroltovci zapisali sami ter s kratkimi video inserti dodatno orisali pomembnost Maroltovega dela – tako njegove osebnosti kot skupine.

Uvertura v plesno predstavo je ponovno potrdila odličnost ženske pevske zasedbe, ki so prostor otvorile s Sma z ljubco na jarmah hodiva, nato pa se je predstava začela prelivati v glasbene motive koreografij. Klasični tip uverture, ki postaja stalnica plesnih produkcij večjih slovenskih folklornih skupin, predstavlja dobro nadgradnjo ljudske glasbe, ki ne zmoti več tudi tistih največjih puristov. Moč t. i. koncertne priredbe je, da z relativno majhnimi posegi in triki približa ljudsko glasbo publiki, ki je tak tip glasbe sicer ne zanima. Orkestracija uverture Saše Zvera bi sicer mestoma lahko delovala bolj homogeno, predvsem ob menjavi motivov, a je glasbena zasedba uverturo izvedla dovolj suvereno, da je morebitna kritična pomisel o tem zbledela že do prve koreografije.

Predstavo so Maroltovci plesno otvorili s prirejeno različico kultnih Ziljskih svatbenih plesov, eno prvih koreografij, ki jih je ustvaril France Marolt in se tako simbolično svojemu ustanovitelju poklonili že v prvi točki. Koreografija je bila izvedena dobro, čutilo pa se je, da so Maroltovci v času premora izgubili nekaj svojega plesnega karakterja. Tu pa tam  je manjkalo nekaj mehkobe, nekaj poskočnosti in nekaj telesne tenzije. Splošna slika je bila na trenutke slogovno nepoenotena, kar gre pripisati dveletni odsotnosti velikih odrov, vendar je bilo vse skupaj dovolj dobro za »prebijanje ledu«. Občutek nesuverenosti  se je do izvedbe naslednje koreografije, Ovo selo zdravo i veselo, izgubil. Slednja je, vsaj za avtorja tega prispevka, predstavljala enega izmed vrhuncev (plesne) predstave. Povezava plesnega in pevskega izročila manj in bolj znanih terenskih zapisov z območja Bele Krajine je delovala suvereno in tehnično dovršeno. Dinamična koreografija je z natančnimi pevskimi in plesnimi vstopi izpadla zanimivo in gledljivo, ne glede na to, da je večina premikov pozicij temeljila zgolj na hoji. Postavitev so popestrile glasbene variacije Seljančice, nadgrajevanje koraka Nemega kola, vsekakor pa je izstopala kvalitetna izvedba zahtevnega pevskega sola. Koreografija je bila pevsko zasnovana zelo ambiciozno, kar si je folklorna skupina glede na pomoč APZ Tone Tomšič, ki je pred tem presenetil z dramatično in tehnično dovršeno izvedbo Lipa zelenela je, lahko privoščila. Pohvaliti gre tudi izvedbo glasbenega sestava, ki ni želel dominirati  nad bolj pevsko usmerjeno postavitvijo, temveč ji je služil kot enakovredna kulisa. Predstava se je nadaljevala z Ramovševimi plesi ljubljanskega predmestja, ki predstavljajo železni repertoar zakladnice maroltovskih koreografij in so bili temu primerno tudi izvedeni. Pevski začetek spleta je suvereno izvedla moška zasedba plesalcev v kombinaciji z APZ-jem, njegova tehnična izvedba pa je bila vsekakor zadovoljiva.

Z izvedbo koreografije Luke Kropivnika, avtorja plesne predstave in novega umetniškega vodje folklorne skupine, Koroška ohcet, so Maroltovci ponovno navdušili. Tehnično zahteven in kontrasten splet so izvedli brez pripomb, kar je sploh glede na kondicijsko zahtevnost druge polovice spleta ter glede na zmanjšano delovanje v zadnjih dveh letih prav gotovo pomemben dejavnik. Koreografija s šolsko naraščajočim dinamičnim lokom vsekakor ima potencial, da postane ena  najpogosteje izvajanih in se pridruži uspešnim in popularnim koreografijam maroltovskega repertoarja. Pohvaliti gre predvsem izrazito homogenost plesa in glasbene priredbe Saše Zvera ter dobro zasnovo koreografije, kjer plesalci v ozadju nudijo odlično kuliso solistom. Zanimivo in tehnično dovršeno koreografijo so Maroltovci nasledili s še eno koreografijo podobnega sloga — Tolminsko Frodljar, Bruljar, Braja, nekdanjega umetniškega vodje dr. Tomaža Simetingerja. Izvedba zatolminskega kola je sicer izpostavila določene težave telesne pripravljenosti posameznikov moškega dela zasedbe, ki so ji spremembe kontrastov delale težave ali pa koraki niso bili povsem izplesani. Mestoma je, tako kot pri izvedbi prve koreografije, manjkalo napetosti v telesu, kjer bi bilo to primerno. Koreografija, ki je prav tako kot ljubljanska del maroltovskega železnega repertoarja, je sicer dobro izvedena, za vokalno glasbeno podporo je ponovno poskrbel APZ.

Splet plesov Treh mazurk – male koreografije, t. i. miniaturke, kjer so solisti povezali kombinacijo treh regionalno različnih oblik mazurk, je predstavljal  uvod v  sklepni del predstave. Dragovan Justin, eden prvih članov skupine, je orisal delovanje v tistem času in predstavil skromne začetke v primerjavi delovanja skupine danes. Primerno sporočilu predstave so člani AFS France Marolt svoj hommage ustanovitelju zaključili z eno izmed kultnih koreografij svojega repertoarja, s Plesi Starega trga ob Kolpi, Mirka Ramovša. Odrska postavitev je ponovno potrdila odličnost in neoporečnost zlasti ženskega dela skupine in nakazala, da največja moč skupine ni samo v njeni organizaciji in premikanju meja poustvarjanja folklorne umetnosti, temveč v njenih članih. Slogovna poenotenost plesalk in tehnična izvedba spleta na tako visokem nivoju po obdobju prisilnega odmora lahko predstavlja zgled vsaki slovenski folklorni skupini.

Predstava je bila sicer zasnovana zelo korektno. Izbor koreografij so povezovali video inserti s komentarji dogajanja, delovanja ustanovitelja in organiziranosti skupine, ki pa niso moteče prekinjali dinamike predstave. Glede na priprave in odpovedi produkcij v zadnjih dveh letih so Maroltovci pripravili res zanimivo plesno predstavo in jo presenetljivo dobro tudi izvedli. Odstopanje od prakse modernih folklornih produkcij in vsakoletnega novega programa v letošnji folklorni sezoni ni nič neobičajnega,  vendar je AFS France Marolt to letos uspelo veliko bolje kot drugim. Ob dobri predstavitvi dveh novih, tako plesno kot pevsko zahtevnih odrskih postavitev, si velja zastaviti vprašanje, kako bi koncert zasnovali šele v “normalnih” razmerah. Z upanjem, da bomo dobili odgovor na to vprašanje ob naslednji produkciji, zato pozdravljam odločitev in pogum umetniškega vodstva za izvedbo (zgolj) dveh novih koreografij, postavljenih v manj kot treh mesecih neomejenega delovanja.

Morebiti po tako turbulentnem času, zaznamovanem z zaporami javnega življenja in pomanjkanjem nastopov in vadb,  ki je na trenutke skorajda spominjal na obdobje kulturnega molka,  ni smiselno pretirano kritično poudarjati tudi kakšnih slabosti izvedene plesne predstave.  Maroltovci so v poklonu svojemu ustanovitelju nedvomno suvereno izpolnili svojo dolžnost ter pokazali izjemen napredek in nadgradnjo trdnih temeljev, ki jih je postavil.

Zato – (AFS) France Marolt – naš poklon!