Revija Primus Spremljajte kulturne dogodke.
Piše: Sara Špelec
Pred kratkim se je začelo štetje nove vokalno-instrumentalne zasedbe Musica Emonica, ki deluje pod umetniškim vodstvom in taktirko Ane Erčulj. Slednja bo v nadaljevanju spregovorila o njihovem delovanju, viziji, posebnostih, izvajanju »klasičnega« rock ‘n’ rolla in izkušnji, za katero po njenih besedah »ne bi smel biti nihče prikrajšan«.
Umetniška vodja in dirigentka Ana Erčulj; foto: osebni arhiv
Kako se je začelo štetje Musice Emonice in kaj je botrovalo izboru imena?
Ana: Musica Emonica je ime, ki je zraslo na zelniku našega predsednika Marka Margona. Že v začetku nam je bilo všeč, ker ponazarja naše delovanje na glasbenem področju, in kraj, kjer smo se odločili ustanoviti novo zasedbo. Je latinsko ime, ki je razumljivo tudi v drugih jezikih, kar ima tudi svoje prednosti. Štetje Musice Emonice se še vedno meri v mesecih, natančneje treh mesecih in enem koncertu.
Prvi koncert v ljubljanski Uršulinski cerkvi; foto: Patrik Krajnc
Kako se razlikuje od že obstoječih glasbenih zasedb in kaj je njeno poslanstvo?
Ana: Razlikuje se v tem, da združuje pevce in instrumentaliste, saj je naše poslanstvo izvajanje vokalno-instrumentalnih del, kjer ne moremo eden brez drugega. Trudimo se za skupno dihanje in preplet vseh sodelujočih in za brisanje meja med pevci in instrumentalisti. Mnogi od pevcev so tudi študentje Akademije za glasbo na različnih smereh: klavir, kitara, rog, tuba, glasbena pedagogika, kompozicija, …, hornist Jernej pa v skladbah, kjer ne igra horna, prepeva še tenor.
Poslanstvo Musice Emonice je izvajanje biserov v tujini redno izvajanega – pri nas pa močno zapostavljenega – klasičnega repertoarja in izvajanje novih del slovenskih skladateljev, ki bodo v prihodnje napisana posebej za nas.
Za prvi koncertni program smo tako izbrali delo W. A. Mozarta: Krönungsmesse in Vesperae solennes de confessore ter do zdaj samo enkrat izvedeno delo Andreja Makorja: In memoriam. Na odru so se nam pridružili tudi solisti: Monika Fele – sopran, Inez Osina Rues – alt, Gregor Ravnik – tenor in Matija Bizjan – bas.
Povejte nekaj več o vaših članih in starostni strukturi skupine.
Ana: Starostna in karakterna sestava skupine je, kot sem že nakazala, izjemno pestra. Orkester sestavljajo diplomanti in študentje višjih letnikov Akademije za glasbo s koncertno mojstrico Ano Mezgec na čelu. Med njimi se najdeta tudi dva tuja študenta: Carmelo na timpanih in Joana na kontrabasu, fagotist Jure pa je sicer absolvent medicinske fakultete. Zbor deloma sestavljajo študentje različnih fakultet, pri čemer prednjačijo študentje Akademije za glasbo, pa tudi nekoliko starejši pevci, ki so prej prepevali v različnih zborih in so pogrešali izvajanje vokalno-instrumentalnih del. Vsekakor moram izpostaviti tri pevce: Marka, Marto in Arianno, ki se na vaje vozijo iz Kopra. Sicer pa je zelo lepo videti pevce različnih starosti v medsebojni interakciji, tako pri izvajanju glasbe kot tudi v pogovorih med odmori. Zdi se mi, da se je iz vseh številnih razlik oblikovala zelo povezana skupina.
Pestra druščina glasbenikov na generalki pred koncertom; foto: Peter Hvalica
Kako in kje potekajo vaje? Ste s težavo našli prostor, se uskladili in si izborili čas za vaje?
Ana: V Ljubljani je izjemno težko najti prostor, še posebej za tako veliko skupino, ki se je pravkar ustanovila in kot takšna še nima svojih referenc. Veseli smo, da nam je prostor za vaje nudil Študentski Kampus, za nekaj vaj pa nam je svoje prostore odstopila Akademija za glasbo, za kar smo njenemu dekanu prof. Vatovcu in ostalim profesorjem izjemno hvaležni.
Obstaja ciljno občinstvo ali je vaš cilj doseči karseda širok krog najrazličnejših poslušalcev?
Ana: Naš cilj je klasično glasbo približati kar se da širokemu krogu obiskovalcev, saj se nam kot izvajalcem zdi, da gre za »pravi« rock ‘n’ roll, in za to izkušnjo ne bi smel biti nihče prikrajšan. Želeli bi opraviti s tabujem, da je klasična glasba namenjena izbranemu, ozkemu krogu ljudi, saj menimo, da lahko v njej uživa prav vsak.
Videti je, da med nastopom uživajo tudi glasbeniki; foto: Aldo Kumar
Ana: Vsi izvajalci se je hkrati lotevamo odgovorno, z izjemnim spoštovanjem do skladateljev in notnih partitur, tako da nikar ne pričakujte, da se bodo na odru nenadoma pojavile električne kitare in set bobnov. Rock’n roll se lahko prav tako zgodi z violinami, trobentami, rogovi, oboami, timpani, … (smeh).
Vaše sanjsko koncertno prizorišče v Sloveniji in/oziroma tujini?
Ana: Sanjsko prizorišče je tisto, ki je vse okoli dirigentskega podija obdano z nasmehi zadovoljnih ljudi, ki uživajo v izvajanju ali poslušanju dobre glasbe.
Kako razumete vlogo umetniške vodje in dirigentke? Ste poleg tega še producent, organizator in PR-ovka ali opravlja to delo kdo drug?
Ana: V primeru Musice Emonice sem umetniška vodja in tudi oziroma predvsem dirigentka, ki pa seveda hkrati koordinira organizacijsko ekipo in ohranja pregled nad dogajanjem. Hkrati pa nikakor nisem sama za vse, saj mi pri delu pomagajo tudi člani upravnega odbora: asistent in korepetitor Matej Kastelic, koncertna mojstrica Ana Mezgec, rogist in organizator Gašper Okorn, predsednik Marko Margon in skladateljica Federica lo Pinto. Idealistično sicer vlogo umetniške vodje razumem kot osebo, ki izbira koncertni program in išče primerna koncertna prizorišča v dogovoru z organizatorji, medtem ko se dirigent ukvarja z iskanjem svoje interpretacije in njeno prepričljivo prezentacijo, da so mu izvajalci na njegovi poti voljni slediti.
Kako v današnji preobilici vsega pritegniti, zadržati in motivirati mlade ljudi za delovanje na polju kulture in umetnosti?
Ana: Ne vem, kako. Mislim, da je ključno, da jih sodelovanje in izvajanje glasbe zanima in da do nje gojijo ljubezen in osebni interes. Gre za inteligentne, čustveno dojemljive in občutljive ljudi, ki se ne omejujejo in obremenjujejo s starostnimi razlikami, ki imajo veselje do raziskovanja in do druženja s sebi podobnimi in posebnimi ljudmi.
Kje vas lahko vidimo in slišimo v prihodnje?
Po uspešnem prvem koncertu decembra v Uršulinski cerkvi v Ljubljani se nadejamo povabil in ponovitev v Kopru, Trstu, Zagrebu, Celju, …
O novostih pa nas boste obveščali na …?
Zaenkrat nas lahko spremljate na fb strani Musica Emonica, kmalu pa tudi na spletni strani.
Na spletni strani revije Primus pa v rubriki Navdihi preberite še ekskluzivni pogovor ljudskega ustvarjalca s samim seboj in kako kriči festival dramske pisave.
