Piše: Aleš Gangl
Kako film prevzame novo obliko žanra – zvočnega filma? Kaj se zgodi, ko zvok postane bolj pomemben kot video in slika v filmu? Banalen primer, ki ponazarja moč zvoka, bi bil sledeč: predstavljajmo si, da zmešamo kadre filmov V Vrtincu, Rambo in Boter, ter z zvokom to mešanico zmanipuliramo do te mere, da se liki na koncu pogovarjajo o tem, kdo ima najboljši recept za štrudelj? Nekakšen novodoben “deepfake film”. K temu dodamo še nove dialoge v koroščini in živ nastop zvočnih ustvarjalcev ob projekciji filma. Ti z smetmi izvajajo vse zvoke, katere “vidimo” oziroma slišimo ob gledanju filma. S takšno mešanico dobimo majhen spektakel, ki presega crossover žanrov tipa Avengers. Nekaj takšnega ponuja zvočni film – Zvočne slike AI.
Zveni bizarno? Mogoče malo banalno, vendar vznemirljivo, sploh, če dodamo predstavitvi filma še nastop ob filmu, kjer so vsi zvoki, hrupi, kot so zapiranje vrat, cingljanje verižic, padec zoba na tla, ipd., predstavljeni v živo ob projekciji filma in izvedeni s smetmi. Poleg tega ponudimo kratek uvod, ki humorno predstavi zgodovino filma. Ne le zabavno, tudi poučno! Križanje različnih medijev, kot so zvok, “storytelling” (t.j. pripovedovanje zgodb), sinhronizacije govora oz. “dubinga”, kinematografije in glasbe je tisto, kar ponuja najnovejši prvi zvočni film z naslovom Zvočne Slike AI.

Pod projekcijo mešanice filmov zvočni ustvarjalci z smetmi izvajajo ves zvok, ki ga “vidimo” in slišimo v filmu. Foto: OA Aleš Gangl
Kako je to potekalo? Najprej je bilo potrebno pregledati filme, ki bi se jih pri tem lahko uporabilo. V Zvočnih slikah AI so to filmi 20-ih in 30-ih let prejšnjega stoletja. Nato je bilo potrebno izrezati kadre filmov Busterja Keatona (The General), bratov Marx (The Horse Feathers), Paula Lenija (The Man Who Laughs) in Toda Browninga (Freaks). Te filme je potrebno najprej uskladiti vizualno, na podlagi gibanj, da daje vtis, kakor da tvorijo rdečo nit. Montaža poteka povsem brez zvoka. Sledi scenarij. V primeru Zvočnih Slik AI se zgodba dogaja leta 2120 v takratnem Slovenj Gradcu, kjer poteka podelitev nagrad za najboljše inovacije v svetu znanosti. K temu je z “mednapisi” dodan kontekst tistega časa. Koroška ima povsem drugo ureditev, ljudi ne zanimajo več trači, ideološka trenja. Splošno prevladuje obsedenost z novostmi v znanosti, tehnologiji, humanizmu, raziskovanjem narave, kulture, ipd. Da ta zgodba steče, je potrebno posneti dialoge v stilu “dubinga”, sinhroniziranih filmov ali risank. Kakšen dober “speaker” ali imitator je za to odlična izbira. Pri zvočnih slikah sinhronizacija zgleda podobno kot pri poljskih filmih, kjer se usta premikajo čisto mimo govorečega in potekajo v povsem drugem čustvenem tonu, kot daje občutek igralec s svojo igro, kar daje nekakšen komičen pečat filmu.

Premiera v čajnici Peč 11.9.2019. Foto: OA Aleš Gangl
Zadnja faza v procesu dela je vaja in dril! Mednarodna ekipa ustvarjalcev zvoka, “soundesignerji”, je za zvočne slike vadila v prostorih društva MAD performans. En teden pred premiero je potekala odprta vaja, kjer se je sinhroniziralo vse aplavze, korake, trke in druge zvoke na sam film. Premiera se je odvila v čajnici Peč 11.9.2019, v režiji dr.Uroša Zavodnika pa je nastal kratek video-dnevnik celotnega projekta, ki si ga lahko ogledate na spodnji povezavi. Gostujoča zvočna ustvarjalca sta bila Valerijo Zanini (Italija) in Nick Acorne (Ukrajina). Oba prihajata iz graškega intermedijskega kolektiva Ninja Guru. Projekt je potekal v organizaciji Glasbene Spektakularnosti, finančno pa je podprt s strani Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti, Mestne občine Slovenj Gradec in Raum AU.
Video-dnevnik Zvočne slike AI.

Foto: OA Aleš Gangl