Piše: Anja Mugerli V času, ko so kulturni dogodki odpovedani ali pa v najboljšem primeru potekajo v virtualni obliki, se je tudi že tradicionalni novogoriški knjižni festival Mesto knjige oziroma njegova zimska različica Knjige pod jelkami v večji meri preselil na splet. Toda lanskoletni festival, ki je pod okriljem Društva humanistov Goriške potekal med 15. in 24. decembrom, ni ...
Več »Arhiv oznak: umetnost
NAGRAJENI ZAOBLJUBLJENI ŽENOBER
Strokovni žirantki Aleksandra Kocmut in Veronika Šoster sta iz literarne volilne skrinjice po študioznem volilnem molku med 83 pismi odbrali šifre, za katerimi se skrivajo naslednja imena. Literarna zaobljubljenka je postala pesnica in kantavtorica Katarina Juvančič, ki ji Zveza kulturnih društev Slovenije poklanja finančno nagrado v višini 150 evrov. Drugo nagrado si je prislužila Zala Reberc, tretjo pa Janja ...
Več »»MAK JE FESTIVAL, KJER VSI DIHAMO KOT ENO!« PRAVI VODJA GREGOR POČIVALŠEK
Piše: Katja Gorečan »Kako sem lahko oddaljen tako zelo, če nikdar nikamor nisem odšel« poje Martin Ramoveš, ki je letos že drugič nastopil na kantavtorskem festivalu MaK. Mednarodni kantavtorski festival MaK, ki ga prirejajo pod okriljem Kulturnega društva Grobelno, je decembra 2020 praznoval deseto obletnico, tokrat s spletno izvedbo koncerta treh slovenskih kantavtorjev: že omenjenega Martina Ramoveša, Jureta Lesarja ...
Več »KO SE JEZ PODRE ALI MIKLAVŽ KOMELJ: NI MOGOČE ČAKATI ZAMAN
Piše: Aleš Jelenko O poeziji Miklavža Komelja je bilo napisanega že marsikaj, a zagotovo tudi marsikaj še bo. Komelj namreč še vedno piše. Piše odločno. Piše, kot da bi pisal prvič, kot da doslej ne bi povedal še ničesar. Njegove besede tudi tokrat predrejo in podrejo jez ter se z vso silo zaženejo proti bralcu. Tokrat z zbirko Ni ...
Več »MARKO MATIČETOV: POEZIJA NA BALINIŠČU
Piše: Aleš Čeh Kakor pisanje poezije je tudi igranje večkrat nagonsko. Herbert Spencer izvor igre denimo vidi v razbremenitvi preobilja življenjske moči, Freud pa v svojih zbranih delih pesništvo kot razrešitev fantazij in želja, ki jih odrasli ne morejo uresničiti skozi igro, saj jim družba to na nek način brani. A v primeru pričujoče zbirke ne govorimo o nagonski ...
Več »OB 100-LETNICI ŠENTJAKOBSKEGA GLEDALIŠČA DIREKTOR MILAN GOLOB SPOROČA: »NAZDRAVLJAMO UMETNOSTI, LJUBEZNI IN ŽIVLJENJU!«
Piše: Sara Špelec Kdor se bo mudil na ljubljanskem Krekovem trgu 2, kjer domuje naše najpomembnejše ljubiteljsko gledališče, utegne srečati čisto posebnega goloba. Nebo je zamenjal za šentjakobski prestol, a je kljub stoletnim krilom prizemljen, (pri)srčen in predvsem izredno razgledan sogovornik, ki lahko ure in ure govori o lomilcih jezika, ustroju gledališkega srca in neoliberalistično onesnaženem intelektu …, ki ...
Več »SLAM POETRY 2020 V MARIBORU: »ŽIVA POEZIJA, LJUBEZEN MOJA!«
Piše: Petra Koršič Stopam po turobni obrečni poti v Trnovem v Ljubljani in med hojo kakor običajno snujem besedilo. Za mano je ogled obeh polfinalnih tekmovanj živega odrskega nastopanja s poezijo, imenovane slempoezija, v originalu Slam Poetry. Za menoj sta tudi prvi in celo drugi krog finala. Občutim, da sem končno vzljubila nahrbtnike; morda zato, ker je vse tako ...
Več »LIRIČNO TIHOŽITJE: O MEDITATIVNI POEZIJI AFANASIJA FETA
Piše: Luka Benedičič Afanasij Afanasjevič Fet (1820–1892) je bil eden najpomembnejših ruskih postromantičnih pesnikov 19. stoletja – ob boku z Nekrasovom, Tjutčevom in še kom. Čeprav ima v ruski poeziji mesto klasika, je Fet na slovenskem literarnem tržišču precejšnja neznanka. Prvi sodobnejši prevod Feta v slovenski jezik je prispeval Drago Bajt (leta 1979) z objavo v Sodobnosti, prevajala pa ...
Več »LITERARNI NATEČAJ ZA NAJBOLJŠE PISMO NOVOLETNIH ZAOBLJUB
Zveza kulturnih društev Slovenije in revija Primus vas v sodelovanju z JSKD – Območno izpostavo Ljubljana – vljudno vabita k udeležbi na literarnem natečaju Drugo leto bo (moj) svet drugačen, kjer se boste zaobljubili (literaturi). Zakaj? Ker so edina stalnica v življenju spremembe. Po eni strani se jih bojimo, po drugi pa si jih – letos še toliko bolj – želimo. ...
Več »VIZUALNA UMETNICA NEA LIKAR IN NJENA EVOLUCIJA NEŽNOSTI
Piše: Katja Gorečan Nea Likar (1990) je ilustratorka, grafična oblikovalka in vizažistka, skratka vsestranska vizualna umetnica, ki je izobrazbo pridobila na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani. Do danes je pripravila več samostojnih in skupinskih razstav, med katerimi je tudi razstava The Masquerade of Life (2019) v Atelje Galeriji Ljubljana. Sodelovala je pri skupinski razstavi Hiša ilustracij 2017 v ...
Več »