Revija Primus Spremljajte kulturne dogodke.
Galerija Keramost v Kanalu
18. maj 2024
Piše. Maja Jerman Bratec
Izum lončarskega vretena v 4. tisočletju pred našim štetjem, ki se je posrečil Sumercem, je pravzaprav kriv, da smo v soboto, 16. maja, v osupljivo lepem ambientu Kontrade in Galerije Rika Debeljaka Kanal, praznovali častitljivo, 30. obletnico delovanja Kluba keramikov Kanal. Iskrene čestitke prizadevnim ustanoviteljem kluba, ki so dalnjega leta 1994, v prejšnjem stoletju in tisočletju torej, z veliko mero entuziazma, prispevali k odličnosti in prepoznavnosti, mirno lahko rečem Kanalske keramične šole. Seveda čestitke tudi vsem članom kluba, ki jih skozi tri desetletja ni bilo malo, čestitke mentorjem in vsem, ki ste svoje izdelke namenili kritiškemu ogledu stroke in občinstva danes in vsa leta doslej.
Tukajšmji zapis ni namenjen kritiškemu pogledu na razstavljene artefakte. Je poklon ideji umetnosti ustvarjanja, ki izpod oblikovalskih rok sprva morda neukega, le z željo po ustvarjanju prežetega posameznika, skozi čas ob nenehnem izpopolnjevanju preraste v uporaben a z dominantno estetsko vrednostjo oblikovan predmet, ali pač v umetniškem smislu determiniran objekt.
Asirci, Minojci, Grki iz atenske lončarske četrti Keriameikos, od tod tudi ime keramika, Kitajci, Japonci, Južnoameriška, Evropska ter druga ljudstva in seveda tudi Slovenci smo izdelovali keramične predmete predvsem kot uporabne predmete. A že od samih začetkov ni nikoli izostala človekova želja po umetniškem posredovanju v obliko ali okras. Pristopi pri oblikovanju keramike, najsi govorimo o uporabni keramiki, okrasni keramiki, nakitu ali umetniškem objektu, vsekakor zahtevajo različne pristope. Slednji so lastni vsakemu oblikovalcu posamezniku, zato tudi največkrat govorimo o unikatni keramiki.
„Oblika pripoveduje. Človek je že on dekdaj izražal svojo potrebo po likovno individualni izpovedi. Ljubiteljsko ustvarjanje je eno od osnovnih pristopov oblikovanja, ki nastaja iz človekove nuje po vsestranskem izražanju in posredovanju misli in čustev“. Je zapisala Dragica Čadež, ena od mentoric izobraževalnih programov kluba v katalogu ob jubilejni razstavi pred desetimi leti.
In forma je v keramiki največkrat tisto, kar oblikovalca zvezuje. Oblika je prvinska opredelitev, dekorativa in izbor tehnike oblikovanja gline, pa sekundarna. Avtor se najprej izrazi skozi obliko, kasneje ji doda druge likovne elemente, ki ob končnem izdelku tvorijo celosten uporaben oziroma umetniški izdelek.
Lončarstvo je pri nas na Slovenskem ena najstarejših umetno obrtnih dejavnosti. Že leta 1781 v svojih potopisih Herman omenja, da v nobeni avstrijski deželi ni toliko lončarjev kot na Kranjskem. Najstarejše pisane vire pa najdemo v arhivih Gornjegrajskega gaspostva. Lončarje omenja tudi Valvasor. Sprva seveda govorimo o izdelkih ljudske obrti. Skozi čas se pojavljajo zlasti dosežki večjih delavnic, v katerih delujejo specializirani oblikovalci in dekoraterji, kar oboje sodi v del slovenske kulturne dediščine. Tradicija lončarjenja je pri nas res dolga in ne čudi, da se je razvila v eno pomembnih umetniških vizualnih panog, ki išče in predstavlja nove koncepte, nove tehnologije in je polje inovativnih likovnih raziskav.
Razstavni prostor v Keramostu
Umetniška keramika je tako precej pogost medij prek katerega ustvarjalci upodabljajo svoje zamisli. Keramike so se v svojih karierah lotili umetniki različnih slogov, profesionalci in ljubiteljski ustvarjalci. Ob tem so za celotno, predvsem pa slovensko likovno sceno ključnega pomena pregledne skupinske in avtorske razstave, ki tako v javnosti in med strokovnjaki spodbujajo potreben dialog.
Tudi tukajšnjo razstave, tri so pripravili ob jubileju Kluba keramikov Kanal, zaznamujejo pluralizem ter idividualni avtorski pristopi posameznih avtorjev, pri čemer velja omeniti pomembno število, tudi mednarodnih razstavljalcev. Štirje ustanovitelji Kluba keramikov Kanal Alenk Gololičič, Andreja Krpan, Darja Žorž, Ferdo Žorž so si pred tremi desetletji zadali smelo nalogo in jo ob pomoči širšega članstva skozi desetletja v vseh pogledih uresničili. S premišljenimi izobraževalnimi programa v izvedi najboljših mentorjev, s skrbno načrtovanimi preglednimi skupinskimi in avtorskimi razstavami, povezovanjem s sorodnimi klubi in skupinami doma in v svetu, s povezovanjem s festivali, so ob popularizaciji dejavnosti v prostoru, keramičarje v tem delu soške doline umestili v vso široko dimenzijo prepoznavnosti. In ne samo to: Klub keramikov Kanal, ki deluje v okviru Prosvetnega društva Kanal je zagotovo že danes pomemben del slovenske kulturne dediščine.
Ob jubileju so bile članom kluba podeljena tudi Ažbetove bronaste, srebrne, zlate in častne značke, ki se podeljujejo za 5, 10, 15 in 30 let aktivnega udejstvovanja na področju likovne dejavnosti.
/Anton Ažbe (1862–1905) je eden najvidnejših slovenskih slikarjev poznega 19. stoletja. Kot ustanovitelj slikarske in risarske šole, ki je delovala med 1891 in 1905 v Münchnu, tudi pomemben likovni/pedagog in mentor./
