Revija Primus Spremljajte kulturne dogodke.
Življenjska pot Toneta Štefaneca, nekdanjega organizacijskega tajnika ZKO Slovenije
Piše: Breda Slavinec
Poslanstvo kulturnikov je tudi konstruktivna kritičnost delovanja družbe, pravi Tone Štefanec. Tone, ki je bil organizacijski tajnik Zveze kulturnih organizacij Slovenije, od osemdesetih pa vse do 1995 leta v Ljubljani, kjer je spodbujal delovanje občinskih zvez in bil urednik njenega glasila Kulturni poročevalec. Torej eden izmed nas, bi rekli. Kulturnik, ki je letnik 1935, a njegov kritično – raziskovalni duh je živ kot na začetku njegove ustvarjalne poti. V kulturi je prehodil dolgo, bogato pot.
Pred kratkim je bila v Lenartu predstavitev njegovega literarnega opusa. Izdal je deset književnih publikacij, ki zajemajo gledališke igre, kratke zgodbe, poezijo, spomine, pripovedi, dokumentarno literaturo in zgodovinsko delo. V nastajanju je že enajsto literarno delo.
Že v osnovni šoli se je začelo njegovo kulturno ustvarjanje, ko je nastopal v gledališki skupini, likovno ustvarjal in pisal za Stenčas. Nato je deloval v KUD Sveta Trojica, igral v različnih kulturnih društvih v Lenartu in Cerkvenjaku, lotil pa se je tudi režije. Predsedoval je tudi KUD Lenart. Izvolili so ga za neprofesionalnega tajnika Zveze kulturnih organizacij in Kulturne skupnosti občine Lenart. Kasneje je bil tudi predsednik Zveze kulturnih društev v Gornji Radgoni, kjer je služboval v podjetju Gorenje Elrad. V tem podjetju je spodbudil razvoj različnih kulturnih dejavnosti in skrbel za izvedbo odmevnih likovnih kolonij Elrad Avtoradgona ter v Zavrhu in Seliščih.
Foto: Osebi arhiv Toneta Štefaneca
Že leta 1972 je na seji izvršnega odbora Zveze kulturnih organizacij Lenart spodbudil razmišljanje o republiškem srečanju mladih literatov začetnikov, ki se je nato začelo 11.2. 1973 v takratnem Gradišču (danes Sveta Trojica v Slovenskih goricah). Republiško srečanje mladih literatov začetnikov je v Sveti Trojici potekalo dolgih 13 let, vedno v spomladanskem času. Zadnjih 7 let pa so se v jesenskem času še odvijale literarne kolonije. Na teh srečanjih so strokovne žirije v različnih sestavih odkrile veliko mladih literatov, ki so nadaljevali svoje ustvarjanje in so danes znani slovenski pesniki in pisatelji. To srečanje je nasledil Festival mlade literature Urška, ki zadnja leta poteka v Slovenj Gradcu. Tudi sam se je predal literarnemu ustvarjanju. Njegova prva knjižna izdaja je izšla relativno pozno v letu 2014, z naslovom Pestro in zanimivo življenje in podnaslovom Od Trojice do Ljubljane. Sedaj živi v Domu Janka Škrabana v Beltincih, kjer vodi literarno skupino, uredil pa je tudi literarni zbornik Sledi časa.
Tone Štefanec je avtor dram Lopov in ljubezni gospoda in gospe Pirc, Prijatelji z nasprotnih strani, Pohorski junaki, Krivda in Težka pot do sprave. Je tudi avtor satiričnih iger Županske volitve, Kako smo ustanavljali stranko, Cankar pri Sveti Trojici ter Pokojni Pepe in prijatelji. Igro Županske volitve so predvajali celo na Radiu Slovenija. Napisal je še igro Ljubezen ter otroško igro Maja. Je avtor literarnih del Zlatar Joško in njegove ženske, Lepše bilo ni nobene ter Malo za šalo, malo za res. Vsa dramska dela je dal brezplačno na razpolago gledališkim skupinam na območju Upravne enote Lenart. V letu 2018 je izdal dopolnjeno izdajo zgodovinskega dela o drugi svetovni vojni z naslovom Nasilje, žrtve, upor. »V knjigo sem vključil tako dokumentarno gradivo različnih zgodovinarjev kakor tudi pričevanja ljudi. Besedila so v štirih zaokroženih poglavjih – Slovenci v drugi svetovni vojni, Evropska osvobodilna gibanja, Nacistična Nemčija in Nemške zaveznice med vojno. Knjigo posvečam mladim in želim, da nikoli ne bi doživeli vojne«, je povedal Štefanec.
Foto: Osebi arhiv Toneta Štefaneca
Tone Štefanec je bil dolga leta dopisnik raznih časopisov, revij in ostalih medijev: Tribune Dela, Mladine, Svobodne misli, Vestnika, Slovenskih novic, revije TV 15, Vzajemnosti, lokalnih Domačih novic in Radia Murska Sobota. Še vedno pa je dopisnik priloge Dela in Slovenskih novic – Super 50 ter Ovtarjevih novic, ki izhajajo v Lenartu. Rodil se je pri Sveti Trojici v Slovenskih Goricah, poklicna in izobraževalna pot ga je vodila do Maribora, Lenarta, Ljubljane, Gornje Radgone, Murske Sobote in v druge kraje. Zanimivo je, da je opravljal zelo različna dela. Med drugim je bil matičar in vodja krajevnega urada v Cerkvenjaku in Jurovskem Dolu, sekretar občinskega odbora SZDL Lenart, direktor Delavske univerze v Lenartu in vodja splošnega sektorja v podjetju Gorenje Elrad v Gornji Radgoni. Vedno je bil odprtega duha, kot radi rečemo za te generacije, in se je ves čas izobraževal in šolanje med drugim nadaljeval na Fakulteti za sociologijo, politične vede in novinarstvo, smer politologija. Bil je član nekdanjega republiškega komiteja za kulturo. Več let je bil član skupščine RTV Slovenija, sveta SNG Ljubljana, sveta Akademije za glasbo in sveta Slovenskega etnografskega muzeja v Ljubljani ter podpredsednik Združenja likovnih skupin Slovenije. Dolga leta je živel v Ljubljani, sedaj se je vrnil v domače kraje. Kulturnemu ustvarjanju je ostal zvest celo življenje, ne glede na to, kam ga je vodila pot. Svoje bogate izkušnje še vedno predaja raznim društvom, institucijam in ustanovam kot pobudnik raznih zgodovinsko – kulturnih projektov. Je natančen in vztrajen sogovornik. V svojem življenju je deloval na lokalnem, regijskem in državnem nivoju, zato že ve, kako je treba začeti in končati delo.
