Revija Primus Spremljajte kulturne dogodke.
Piše: Jasmina Založnik
OPUS 1 – 26. (bienalno) državno tekmovanje mladih plesnih ustvarjalcev
Z letošnjim letom je bil OPUS najavljen bienalna prireditev, saj je število mladih nadobudnih plesnih ustvarjalcev, ki si želijo ustvarjati in svoje plesno-koreografske kreacije tudi javno predstaviti in preveriti njihovo temperaturo, tako naraslo, da je zahtevalo prestrukturacijo tekmovanja. Prvi korak v prestrukturiranju je bila delitev tekmovanja v dve etapi; predizbor kot prvo selekcijsko sito in tekmovanje kot dogodek. Temu je sledil poskus transformacije letne prireditve v dvoletno. A ker mnogih mladostnikom OPUS predstavlja pomembno ciljno mesto, ki na letni ravni usmerja in tudi osmišlja njihova iskanja, snovanja in prezentiranje njihovih gibalno-plesnih ustvarjalnih idej, se je samostojna svetovalka za ples na JSKD, Nina Meško, odločila, da bo kljub napovedi ohranila OPUS v njegovi neokrnjeni obliki vsakoletnega dogajanja.
Foto: Arhiv JSKD
Lahko bi rekli, da so prav z OPUS-om mnogi mladi plesalci kalili in klesali plesno ustvarjalnost, spoznavali in preizkušali koreografske principe ter predvsem starejši plesalci tudi že razvijali svoje lastne plesne poetike. Državno tekmovanje poleg strokovne žirije spremlja še državni selektor za ples na JSKD, Igor Sviderski, ki najboljše ustvarjalce iz skupine A1 in A2 nagradi s prikazom njihovih miniatur na mini festivalu otroških plesnih skupin Pika Miga, starejše pa s prezentacijo na festivalu plesne ustvarjalnosti mladih Živa. Plesne miniature zlatonagrajencev iz skupin B in C so nato uvrščene na mednarodni del festivala Opus 1, ki bo v letošnjem letu obeležil že deseto obletnico. Na njem se domači ustvarjalci s sovrstniki iz tujine potegujejo za odličja in nagrade, med katerimi izstopa tudi finančna in mentorska podpora nove, krajše celovečerne predstave. Ob tem velja omeniti še možnost prikaza dela na mednarodnem festivalu Front@ sodobnega plesa v Murski Soboti in na festivalu Performa&Platforma v Mariboru.
Foto: arhiv JSKD
Številni akterji sodobno-plesne scene so svojo pot pričeli v razvejanem sistemu neformalnih oblik plesnega izobraževanja, kjer so se seznanili tudi z OPUS-om kot obliko manifestacije, na kateri so pridobljena znanja prenašali, transformirali in transportirali v samostojne umetniške kreacije. Omenjeno ne velja zgolj za lokalno umetniško sceno, saj je OPUS že več let odprt v mednarodni prostor, od koder k nam že leta prihajajo številni tuji plesalci. Še posebej prezentno je usidranje nekdanjih udeležencev OPUS-a v našem edinem izveninstitucionalnem plesnem ansamblu EnKnapGroup. Vse to so razlogi, ki OPUS upravičeno umeščajo na mednarodni plesni zemljevid in mu dajejo težo.
Foto: arhiv JSKD
Kot je za OPUS značilno, se plesne miniature zgoščajo okoli tematskega jedra, ki je zastavljen široko, v inspirativni odprtosti. V letu 2018, ko je UNESCO razglasil evropsko leto kulturne dediščine, jo kot zastavek in premislek naslovi tudi OPUS. Kulturna dediščina je namreč ključna in vseprisotna. Ta »podedovana dobrina, ki jo opredeljujemo kot odsev in izraz vrednot, identitet, etnične pripadnosti, verskih in drugih prepričanj, znanj in tradicij«, se vpisuje v vsak naš gib in korak. Je naš temelj, naše korenine, ki jih ni mogoče zanikati, četudi bi nekatere njene sledi želeli iztrgati, izbrisati in se jih osvoboditi. Premišljevanje, izbira in prenos partikularnega je razburljivo potovanje, kot je tudi tokrat dokazal odziv mladih na razpis za letošnje tekmovanje. Pri tem so starši in predvsem mentorji odigrali ključno vlogo, saj so predvsem najmlajšim temo morali predstaviti, približati in jih pri tem z njo tudi navdušiti. Kot se je pokazalo, so opravili svojo vlogo več kot odlično. Presunljivo, otroci niso posegali po očitnem temveč so razpirali svoje plesno-koreografske zastavke v širokem spektru kulturno-družbenih kot tudi osebno-intimnih vprašanj zgodovine in spomina.
Foto: arhiv JSKD
Dvodnevno prireditev, ki je potekala 17. in 18. februarja v Španskih borcih, je tudi tokrat v igrivem duhu povezoval Daniel Petković ter s svojimi vložki spletal in spenjal barvite plesne miniature, ki so v velikem deležu drvele proč od materialne zapuščine k sledem, ki jih v naših telesih pečati nematerialni vidik kulturnih dediščin. To dvojno sestavo lucidno naslovi v kataloškem besedilu tudi pisec, dramaturg in ustvarjalec na področju sodobnih scenskih umetnosti Samo Oleami. Zapiše: »kulturna dediščina ni samo materialna, to pomeni nekaj trdnega, recimo stavba, kot sta grad ali kozolec ali predmet kot je čipka. Kulturna dediščina je tudi nematerialna, recimo jezik pa narečja pa pregovori pa pesmi pa glasba pa igranje z gumitvistom in tudi ples.« Pisana paleta naslovljenih zgodb, izvirnih interpretacij v gibalno-plesnih miniaturah, je tudi tokrat navdušila obiskovalce prireditve. Dokazala je bogastvo ustvarjalnih potencialov mladih in notranjo nujo, da to ustvarjalno bit izrazijo s svojimi teles(c)i. Plesna ustvarjalnost je torej potentno polje, v katerem se prepletajo različni jeziki, telesne govorice in naše lastne kulturne dediščine. Prenos bogastva znanja in spomina se neutrudno meša z intimnimi zgodbami, izkušnjami, pogledi in interpretacijami.
Lesk v očeh obiskovalcev, ponosna drža staršev, mentorjev in tudi nastopajočih nadobudnežev se je ob razglasitvi rezultatov tudi tokrat zmešala z grenkobo in razočaranjem nekaterih. To je hkrati tudi tisti najbolj neudobni in neugodni del prireditve, ki priča o tem, da je presoja kreativnosti izjemno nehvaležno početje. Kljub temu, da se v primerjavi s številnimi drugimi tekmovalnimi prireditvami OPUS trudi preseči tekmovalnost duha in ga pretvoriti v spodbudo, ga predstavitvi kot mesto in priložnost za srečanje, druženje in soogled zbora sovrstnikov, ki jih druži in združuje plesna ustvarjalnost, sta radost, navdudšenje kot tudi razočaranje, njegov neizpodbiten sestavni del. Mešanje čustev in občutij se prenaša med telesi v brbotajoč vrelec, v gibajočo afektirano telesno gmoto, ki bo spet plesala in afektirano delovala na soprisotna telesa.
