Piše: Nataša Petrovič Tednu ljubiteljske kulture na pot Pravimo ji ljubiteljska, društvena, ljudska, poimenovali smo jo tudi že amaterska kultura. Njene člane štejemo v tisoče, obstoj društev v stoletje in več. Področja njenega ustvarjanja so številna, nekaj njih nima institucionalnega zaledja, kar pomeni, da jih preprosto ne bi bilo v našem kulturnem prostoru. Kultura, ki se že nekaj časa spogleduje ...
Več »Revija Primus
LJUBITELJSKA KULTURA Z VIDIKA DISKURZOV PRETEKLOSTI IN PRIHODNOSTI
Piše: Mojca Perkon Kofol Ljubiteljska kultura je danes sistematizirana glede na kulturne dejavnosti, s poudarjanjem pojmov ustvarjanje in poustvarjanje, ki ju lahko na primer enačimo s kreativnostjo, inovativnimi pristopi, napredkom, glede na globalizacijo multikulturnega sveta in ohranjanjem tradicionalnih oblik slovenske dediščine z njenim (o)vrednotenjem. Glede na to, da je oboje pod okriljem prenosa tradicije/zgodovine oz. njene interpretacije, znotraj našega slovenskega ...
Več »KOFETARJI-M (KOFETARJI ZA MLADE)
Piše: Olga Paušič Sedem let delovanja – sedem gledaliških predstav za otroke. To je skupina Kofetarji-M (kofetarji za mlade), ki pripravlja odrske uprizoritve za lendavske malčke. Ko smo v Društvu upokojencev Lendava pred devetimi leti razmišljali o tem, da bi ustanovili gledališko skupino Kofetarji, se je kmalu rodilo spoznanje, da nas je pravzaprav dovolj tudi za dve skupini, ena bi ...
Več »NIHČE NI ODVEČ!
Piše: mag. Jože Osterman Kar nekaj desetletij je že, odkar me je v Kanadi, kjer sem se seznanjal z njihovimi izkušnjami v prostovoljnem delu v kulturi, navdušilo kratko in jedrnato geslo Nobody is too many (prevedeno v naslov tega članka), ki sem ga kot napis v privlačni rdeče-črni kombinaciji srečeval na mnogih javnih mestih širne kanadske države. Vse bolj sem ...
Več »DOTIKANJA
Piše: Saša Strnad Člani Društva Distrofikov Slovenije so posebni likovni ustvarjalci, ki so na na temo prstega odtisa z naslovom Dotikanja izdali stenski koledar in ob tej priložnosti imeli razstave po vsej Sloveniji. Projekt »Dotikanja« deluje kot dialog med nami in velikani sodobne umetnosti, začenši z znamenitim rekom Josepha Beuysa: »Vsak je lahko umetnik«, kar dopolnjujem z besedami Sigmar Polke: »Vse ...
Več »PROMOCIJA POEZIJE SREČKA KOSOVELA V TUJINI
Piše: Simona Zorc Ramovš Baltoji Varnele 2017, Promocija poezije Srečka Kosovela v tujini Septembra 2016 smo s KD Teater Grosuplje že drugič gostovali na festivalu »Baltoji Varnele«, prevedeno v slovenski jezik Bela vrana. Pomenljiv naslov, ki kaže na željo prikazovanja novih estetik evropskega mladinskega gledališča. To je bil že 11. mednarodni festival mladinskega in otroškega gledališča v Šiauliu Dramos Teatras, ...
Več »POLETNA PLESNA ŠOLA
Piše: Jan Pirnat Leta 1996 so vrh glasbenih lestvic zavzele Spice Girls. 20 let je minilo, odkar so na njihovo glasbo, če ne v javnosti, pa vsaj na skrivaj, plesali najstniki povsod po svetu. Glede na to, da se bodo mlajši bralci vprašali, o kom v tem uvodu teče beseda, je to jasno pokazatelj, da dve desetletji nekaterim stvarem dodata ...
Več »SLOVENSKI DAN V SCHLADMINGU
Piše: Milan Pavliha MID EUROPE je največja evropska glasbena prireditev s poudarkom na godbeništvu. Z leti je Schladming pridobil status kraja, v katerem se srečujejo mednarodni glasbeni strokovnjaki in ljubitelji iz vsega sveta in kjer nastopajo vrhunske glasbene skupine. V okviru festivala potekajo različni koncerti (na koncertnem odru, na odrih po Schladmingu ter na snežnem stadionu šov godbeništva v gibanju), ...
Več »40 LET METLIŠKE FOLKLORNE SKUPINE IVAN NAVRATIL
Piše: dr. Bruno Ravnikar Začetek metliške folklorne skupine “Ivan Navratil” sovpada časovno nekako z mojimi prvimi stiki z živo ljudsko kulturo te čudovite deželice. Takrat me je moj pokojni folklorni prijatelj in amaterski raziskovalec ljudskih plesov in pesmi dr. Vic Knivett iz Londona nagovarjal, da bi poiskala in posnela še kakšne obstoječe ostanke ljudskih plesov in pesmi, preden gredo v ...
Več »MEHIŠKA FOLKLORIADA FS TINE ROŽANC
Pišejo: mag. Janja Ravnikar, dr. Bruno Ravnikar, Tanja Murko Zveza ljudskih tradicijskih skupin Slovenije (v nadaljevanju ZLTSS) deluje že več kot 40 let pod različnimi imeni. Po letu 1991 je dobila sedanje ime. ZLTSS je prostovoljna, samostojna, nepridobitna zveza festivalov in društev, folklornih skupin, ki se združujejo zaradi ohranjanja, prikazovanja in izvajanja ljudskih plesov, običajev, ljudskih oblačil, pesmi in glasbe. ...
Več »