Arhiv oznak: Karantenija

Piše: Tom Veber   Sploh ne vem, kako začeti ta zapis. Berem pesniško zbirko Nočne živali Mitje Draba in po malem se mi dozdeva, kot da smo prav mi živali, ki ponoči rinejo k izhodu proti svetlobi.   Čas, ki se iz dneva v dan krčevito lomi, od nas terja veliko: debelo kožo, duševno ravnovesje in vero, da bo enkrat ...

Piše: Mojca Senegačnik   Koledarski vsakdanjik je v začetku pomladi zamenjalo brezčasje. Kot bi še enkrat prišel november, najbolj tih in mrtev mesec, mesec odmiranja, teme, ždenja in iztekanja. Kot bi zobniki na velikanskem urnem mehanizmu naenkrat otopeli in bi čas tekel v prazno. Čakanje, ždenje na mestu. Pasivno pričakovanje »nečesa«.     Nekaj zelo glasnega je obetalo zatišje, o ...

Piše: Žiga Čamernik   Zdi se, da je, z ozirom na današnje stanje, ko se stvari praktično iz dneva v dan spreminjajo, prihodnost sila nehvaležno in teže napovedati kot kadarkoli prej. Pri vsem skupaj pa za nameček sploh ne gre za kakšno zelo oddaljeno reč. V tem trenutku ga – v občečloveškem merilu – namreč ni junaka, ki bi si ...

Piše: Sara Špelec   Te dni delamo, poslušamo, gledamo, upamo in predvsem pogrešamo »od doma«. In pogrešamo marsikaj – v sedanjiku otrpel (pogojni) prihodnjik pa množico oddaljenih, zamaskiranih obrazov – predvsem pa bližino in vse njene odtenke, s katerimi so nam življenje v času predkoronskega štetja osmišljale številne kulturne prireditve. Kulturne ustanove so bile prisiljene zapreti vrata in odpreti digitalna ...

Piše: Žiga Čamernik   Če malo pobliže pogledamo današnjo situacijo – pravzaprav kar celotno človeško zgodovino – se ljudje vedno proti nečemu borimo. Borimo se proti alkoholizmu in drogam. Borimo se proti priseljencem in drugače mislečim. Če smo politično levo orientirani, se borimo proti desnim in obratno. Borimo se proti raku in drugim boleznim. Borimo se celo proti smrti – ...

Piše: Kristian Koželj   Velika umetniška dela in poglobljeni kreativni procesi imajo vsaj eno ključno skupno točko: vsakič, ko ti vrojeni napuh prišepne, da si jim morda prišel do konca ali ta konec vsaj oplazil, te kot podivjani vrtiljak potegnejo v novo rundo, še en krog, kjer se znano postavi na glavo, in te vrnejo na začetek; v nekakšno paradoksalno ...

Piše: Katja Kolšek   Nekega dne, ne spomnim se več, katerega, saj so si dnevi v karanteni podobni kot jajce jajcu in človek počasi izgublja občutek za čas, me je prešinilo, da si nikoli nisem mislila, da bom konec sveta, kot sem ga poznala, pričakala v pižami in ob pomikanju prsta po ekranu svojega pametnega telefona na znanem družabnem omrežju, ...

Zveza kulturnih duštev Slovenije in revija Primus vas vljudno vabita, da s pesniško besedo rečete ko(ro)nec ustvarjalnemu molku – čas je, da svoja osamitvena občutja ubesedite s sodelovanjem na literarnem natečaju Umetnost je korona stvarstva, kjer zbiramo najboljše pesmi, nastale v literarni izolaciji. Veseli bomo vsakršnega popisovanja občutenj – kako si zapolnjujete čas, občutite osamo, kaj pogrešate, česa ne … ...

Piše: Tonja Jelen   Pred časom sem v roke vnovič vzela Jančarjevega Galjota. Koronavirus je vedno bolj pustošil okrog, ko je marsikdo še upal, da nas lahko le oplazi. Kot da smo tu imuni na prav vse. A ta nova vojna, ki napoveduje že tako prerokovano recesijo, predvsem pa novi zlom človeštva, je s prvim potrjenim primerom pri nas postala ...