DVOJNI JUBILEJ VASJE SAMCA – SLUČAJ?

Piše: Tomaž Gantar

Ob dvojnem jubileju (70. rojstnem dnevu in 50-letnici folklornega ustvarjanja) svojega dolgoletnega člana in umetniškega vodje Vasje Samca, nam je tokrat Akademska folklorna skupina KUD Študent pripravila koncert z retrospektivnim konceptom »Best of Vasko« – na katerem so predstavili 8 njegovih najbolj prepoznavnih koreografij (s svojim programom pa so sodelovale tudi otroške skupine KUDa).

Začeli so s predprizorom Folklorni kabaret, ki je postavil temelje odrske prezence tudi za celoten koncert. Frajkinclarji so bili ozvočeni zelo dobro (končno!), žal pa se to potem ni nadaljevalo v ostalem delu koncerta, kjer je ozvočenje delovalo precej medlo. Tako je kabaretu prirejeno besedilo pevske skupine Srake ostalo skoraj nerazumljivo.

Prvi prizor z naslovom »Pustni plesi – ples korantov, pustne vile, piceki, ploharji« (ne pa tudi v tem vrstnem redu), bi se lahko imenoval tudi kar preprosto »Fašenk«, h kateremu bi navezali še splet Güri Benko, ki je ravno tako predstavljal pustno izročilo (Goričkega in Porabja). Pustnemu prizoru bi nato naravno sledil prizor Jurjevega iz Prekmurja »Rabolj in Vesnik« (ki se je sicer v sporedu vrinil med pustarje), kar je bil verjetno kompromis zaradi preoblačenja različnih plesnih skupin. Plesi ob Florjanovem so verjetno ena najbolj prepoznavnih koreografij AFS Študent, čeprav jih večina pozna tudi po imenu »Šnops!« – po znameniti kvartopirski igri s stolčki in dokazovanju mlajših fantov za sprejem v fantovsko družbo. Veteranska skupina Bela krizantema se je tokrat predstavila s postavitvijo “Bergltanc” – verjetno najnovejša Vaskova postavitev, vsekakor pa najsodobnejša – z uporabo satire in (samo)ironije, po čemer tudi sicer Vasjo najbolj poznamo. S tem smo od Pusta, Jurjevega in Florjanovega prišli do jeseni (življenja).

Sledila je postavitev »Uskoki« (zanimivo, da so pod tem nazivom lani izvedli drugačno koreografijo veterani, AFS Študent pa je to koreografijo doslej imenoval Plesi iz Bojancev), ki bi jo težko umestili v koncept tega koncerta (izvzemši, da gre za predstavitev Vaskove koreografije) – prvič bi težko rekli, da predstavlja nek dogodek, tudi v določen letni čas bi jo težko umestili, da bi sledili konceptu redosleda programa, kot drugo pa je bila skorajda identična naslednji – zaključni postavitvi »Ero z onega sveta« – ki je predstavljal prehod v onostranstvo, novo leto, prihodnost, nebeškost …

Ali je bil »Ero« izveden, kot je bil v osnovi zamišljen, težko sodim (žal nisem videl prejšnje izvedbe leta 2014), a vsekakor je za nek konkretnejši zaključek umanjkal vsaj Ero (ob napovedi koncerta sem celo sklepal, da se bo v tej vlogi pojavil sam Vasko – očitno je svoj labodji spev odplesal že lani, ravno tako v vlogi Era). Tako bi bilo precej boljše, da bi ‘završno kolo’ skupaj izvedli obe skupini (Uskoki in Hercegovci), da bi tako dobili nek efektiven, masovno koreografiran zaključek (da znajo, so pokazali že lani). Tako pa je bil prizor vse preveč medel in izzvenel morda celo nekoliko v prazno (zaključek Uskokov z odličnimi tamburaši iz Cirkulan je bil recimo precej bolj efektiven). K boljšemu vtisu tokrat ni pripomogel niti pihalni orkester KUD Pošta v orkestrski jami.

Plesno so bile sicer opazne razlike med različnimi generacijami, a ples je, čeprav mestoma v svojstveni maniri, deloval suvereno, celo navdihujoče (kljub temu je nekaj begajočih pogledov plesalcev dalo slutiti, da ni vse tako enostavno kot izgleda). Petje je bilo letos sicer boljše kot lani (skoraj vse pesmi so bile tudi delno koreografirane!), težav z garderobo na odru nekoliko manj (še vedno pa se je kaj opazilo – odvezane hlače, odvezane opanke, lovljenje uskoške čepice … – kar pa so plesalci in plesalke tudi tokrat spretno obvladali). Pohvaliti je potrebno razigrane muzikante, ki so svoj pester program odigrali večinoma na pamet, nekoliko manj domišljene pa so bile njihove menjave, saj so večinoma na svoj oder nerodno prihajali že med predhodno točko sporeda (četudi to ni bilo potrebno).

In tako smo že pri tehničnem delu koncerta. Kot že rečeno – nenavadno mi se zdi, da se toliko investira v tehniko, vaje, … potem pa sem bolj slišal klepetavo sosedo, kot pa dogajanje na odru. Če še nekako razumem, da je težko ozvočit celoten ‘oder’ za petje, pa težko razumem, da je bilo tudi glasbo komaj slišat (vsekakor to ni bilo ‘koncertno’ ozvočenje). Poleg tega letos ni bilo nikakršne scenografije – razen nekaj video projekcij.

Inserti intervjuja z Vasjo v njegovi delovni sobi in njegovi delovni uniformi (AFSjevski mikici) so bili sicer posrečeno umeščeni, a nekoliko tesnoben občutek je bil, kot da nam Vasja nekaj razlaga »z onega sveta«, čeprav je (kot smo videli ob zaključnem protokolu) bil v dvorani – žal prihoda častnega gosta oziroma ‘junaka večera’ (kot so ga poimenovali), nismo videli. Je bil namerno sprva predvajan samo avdio posnetek, kasneje pa tudi (precej surovo obdelan) video? Kakorkoli, to ni bilo moteče. Vasja nam je predstavil nekaj anekdotnih ‘slučajev’ predvsem z začetka svoje folklorne kariere (predvsem kot plesalca), manj iz kasnejšega obdobja, čeprav ‘slučajev’ verjetno tudi kasneje ni manjkalo. Nepojasnjeno pa je ostalo, po katerem štetju ima torej 50 let folklornega udejstvovanja? V šoli verjetno vseeno še ni imel 20 let 🙂

Čeprav je AFS Študent ves čas njegovega umetniškega vodenja vozil še vzporedne programske špure Ika Otrina ter na drugi strani Mirka Ramovša in Bruna Ravnikarja (ja, Vasjo bi lahko postavil nekam vmes na sredinsko špuro), je dal koncert slutiti, da se s tem zaključuje eno obdobje, oz. bo moral tudi Študent stopiti v novo ero.

Vasji Samcu tudi na tem mestu iskrene čestitke – ne samo za dvojni jubilej – pač pa za vso tlakovano in prehojeno pot v folklorni dejavnosti – AFS Študent pa čestitke za suvereno izpeljan koncert, ki kliče po ŠE!

Fotografije: https://www.facebook.com/afsstudent/