S KARMINO SMO BILE VSEMOGOČNE

Piše: Breda Slavinec

Predstavitev knjige Melite Forstnerič Hajnšek: Planet Carmina

Knjiga o dirigentki in umetniški vodji Karmini Šilec, njenem svetovno znanem zboru Carmina Slovenica, njenih izvirnih raziskovalnih pristopih v glasbi in scenskih umetnostih odkriva vznemirljivo slovensko umetniško glasbeno poglavje, razpeto med domom in svetom, med globalnim in lokalnim. Zajema dom in svet dirigentke in njenega zbora – od Japonske do Kanade, od Švedske do Kitajske, od Avstralije do ZDA, od Argentine do Bornea, od Rusije do Južne Afrike … Izpisuje razpetost med slovenstvom in svetovljanstvom. Gre za umetniško misijonarstvo, razpeto med visokim in marginalnim, kot neizbrisna mladostna izkušnja carmin in kot vzpostavitev popolnoma novih dimenzij vrhunskega glasbeno gledališkega ustvarjanja. Pisanje izhaja iz konkretne izkušnje avtorice Melite  Forstnerič Hajnšek, ki je dirigentko in zbor spremljala na opisanih poteh, ter iz njenih publicističnih besedil, obogatenih in dopolnjenih z novimi refleksijami (povzeto po napovedniku dogodka).

 

Na  predstaviti ne gre za klasično monografijo, ampak za nekakšno polifonijo in sozvočje različnih novinarskih žanrov, tistih izumirajočih, reportaž, pisem, komentarjev. Melita pove, kakšne pomisleke je imela, preden je začela s pisanjem, ker pač njena osnovna izobrazba ni povezana z glasbo. Tak dolgoletni vpogled v »skrivnost« vrhunskega zbora je zahtevna, strastna in evforična misija. Je spoprijemanje s čisto posebnimi zakonitostmi kolektiva, v katere neposvečeni niti ne moremo niti ne smemo nikoli docela prodreti«, je zapisala na platnice knjge..

 

Karmina, Carmina Slovenica, carmine….?

Vse troje in še več. Neverjetno, kako vsa ta poimenovanja organsko korespondirajo. Nomen est omen pač. Vsak projekt Karmine Šilec je ekspedicija v neznano ali manj znano. Ustvarjalno se je spoprijela s seksizmom v glasbi skozi čas, vzporejala je in še zmeraj vzporeja raznovrstne čase in glasbe, ustvarja nove vznemirljive glasbene kontekste s spojem starega in sodobnega. Vseskozi odkriva tudi domače, sodobne in stare, še neznane avtorje. Nenehno si ob raziskovanju sodobnega in starejšega repertoarja, domačega in tujega, prizadeva za ustvarjalni prepih z glasbenimi popotovanji v neodkrito, pozabljeno, zamolčano. Plemenitenje domačega prostora je njen temeljni smoter, vendarle je vseskozi tudi vrhunska pedagoginja.

Zasnovala je choregie, svojevrsten koncept, novo formo vokalnega gledališča. Choregie je rezultat in tendenca današnjega časa, ko se različne umetniške ravni, zvok, gib, luč, med seboj povezujejo in prekrivajo. To so povsem inovativni izrazi, zmes čisto njej lastnih kreativnih komponent, ki se gibljejo na meji disciplin, kot so fonologija, kulturna antropologija, sociologija glasbe, psihologija, etnomuzikologija, zgodovina, anatomija idr. Choregie pomeni dvoje: umetniško načelo ustvarjanja in posebno metodo dela z ansambli kot pripravo na izvajanje teh glasbeno-scenskih projektov, v katerih se glasba nanaša in odziva na druga polja. Metoda vključuje raziskavo in razvoj giba, elemente obredja, glasovnega laboratorija, kiparjenja in imaginiranja. V predstavi glasba, jezik, vokalizacija, vizualna podoba in gib soobstajajo, se dopolnjujejo, si uravnoteženo stojijo ob strani.

Podatki o planetu Carmina v obdobju 1989–2017 najbolje pokažejo vsa razsežja ustvarjalnega vesolja: 98 mednarodnih gostovanj po šestih celinah. V Evropi so gostovali v Avstriji, Belgiji, Bolgariji, na Češkem, Danskem, Finskem, v Franciji, na Hrvaškem, v Italiji, Luksemburgu, na Madžarskem, v Nemčiji, na Nizozemskem, Poljskem, Portugalskem, v Rusiji, na Slovaškem, v Srbiji, Španiji, na Švedskem, v Švici, Turčiji, Vatikanu. V Aziji na Japonskem, Kitajskem, v Maleziji in Singapurju. V Južni Ameriki v Argentini, Čilu in Venezueli. V ZDA, v Avstraliji in v Južni Afriki. Čez 20 ansamblov iz tujine je bilo v Sloveniji na povabilo Carmine Slovenice, več kot 30 predstavitev Carmine in Karmine, korpusa in umetniške vodje posebej, je bilo na konferencah, forumih, simpozijih, olimpijadah in sejmih v tujini. Z 257 slovenskimi ustvarjalci so sodelovali in s 110 tujimi. 62 slovenskih in 60 tujih nagrad so prejeli, med njimi najprestižnejše nagrade na zborovskih tekmovanjih doma in po svetu, Zlata maska v Moskvi za predstavo Ko gora spremeni obleko, nagrada Ford za ohranjanje naravne in kulturne dediščine. Bleščita se Karminini nagradi Robert Edler za pomemben prispevek k svetovnemu zborovskemu gibanju in Music Theater Now za predstavo Iz veka vekov. Ali njena letošnja kandidatura za evropskega gledališkega oskarja. Pa domače najuglednejše, kot so dirigentkine Gallusova plaketa, nagrada Prešernovega sklada za projekt Vampirabile in mestna Glazerjeva listina. Srebrni red RS za zasluge Carmini Slovenici iz rok predsednika Pahorja.

1.962 glasbenih del je Carmina Slovenica doslej izvedla, od tega 828 slovenskih. 1.523 doslej aktivno vključenih članov je bilo v CS. Na 68 mednarodnih festivalih, 57 glasbenih in 11 gledaliških, pa na 11 slovenskih glasbenih festivalih in enem gledališkem so nastopili. Osemnajst cedejk so izdali, tri devedeje, kaseto, vinilno ploščo in knjigo ter 20 letopisov.

Skozi dobro četrtletje se je vzpostavila izobraževalna vertikala s pevsko šolo Carmina Slovenica, s solopevskim oddelkom in celoletnim glasbenim šolanjem, seminarji, delavnicami, tabori. Koliko vrhunskih glasbenic je izšlo iz vrst zbora, danes tudi mednarodno uveljavljenih opernih, jazzovskih pevk, dirigentke, inovativne glasbenice, profesionalne zboristke, glasbene pedagoginje pa tudi zdravnice, znanstvenice, menedžerke, producentke, novinarke … In vse so trajno zaznamovali ta posebna pripadnost, nastopi na svetovnih odrih, disciplina in hkrati svoboda.

 

Najprej se je ta zbor imenoval  mladinski pevski zbor Maribor? Karmina ga je prevzela od gospoda Branka Rajštra?

Verjetno ni prav pogosto v zgodovini zborovstva, da bi tako mlado dekle, še v času študija (na Akademiji za glasbo v Zagrebu) prevzelo tako znamenit zbor s 25-letno tradicijo, v katerem je pred tem pela. Maestro Rajšter je videl vodstveni potencial dekleta, ki je že pri sedemnajstih vodila svoj prvi zbor. Zanimivo, da deški. Maribor pa je bil sprva kar dvomeč do nadarjene mladenke, kot smo zvedeli od prve predsednice zbora Ide Avšič na predstavitvi v Minoritih. Ona je vztrajala in bila vedno znova ponosna, ko so prejemali velike nagrade doma in po svetu.

 

Nagrada Karmini Šilec za življenjsko delo pri sedemintridesetih?

Oktobra leta 2004 v nemškem Heilbronnu prejme eno najprestižnejših mednarodnih nagrad v zborovstvu ─ nagrado Roberta Edlerja. Ugledna žirija, v kateri so bili Royce Saltzman, Erkki Pohjola, Misukazi Suvaki, Péter Erdei, se je odločila, da jo nagradi za »močan vpliv na razvoj svetovnega zborovskega gibanja«. Ko so ji sporočili iz nemškega Marktoberdorfa, da je dobitnica nagrade Roberta Edlerja, je bila šokirana. Poznala je prejšnje dobitnike tega priznanja, najuglednejše dirigente, kot sta Estonec Tõnu Kaljuste ali Nemec Frieder Bernius. Nagrado podeljujejo od leta 1999 dirigentu, skladatelju, zboru ali instituciji, ki so vidno prispevali k mednarodnemu zborovskemu gibanju.

Darka Zvonar Predan, voditeljica pogovora, Melita Forstnerič Hajnšek, avtorice knjige, Karmina Šilec, Carmina Slovenica. Foto: Vid Hajnšek

 

Karmina je maestra tudi v pisanju, ne samo v glasbi?

Res je. Ko sva si pisali, ko sem jo intervjuvala, ko sva počasi pletli tole knjižico, sem čedalje bolj osupla ugotavljala, kako dobro piše. In so njene avtobiografske črtice na začetku knjige izbrušeni literarni krokiji. Čeprav sem si na začetku predstavljala dolge pripovedi o mladosti in začetkih, ki naj bi jih posnela in zapisala jaz, se je ta forma obnesla kot nekaj zelo posebnega in žlahtnega. In sem zdaj vesela, da je tako mozaično in žanrsko raznovrstno. Ta polifonija žanrov se mi zdi, da daje knjigi drugačen ritem in urednica Mojca Redjko je dramaturško opravila resnično sijajno delo, skupaj z igrivo, svežo opremo Blaža Krumpa.

 

Kako se je v bistvu začelo tvoje sodelovanje z zborom Carmina Slovenica?

Moje sodelovanje z zborom sega daleč v preteklost, ko sem začela hoditi na prve koncerte v Unionsko. Spomnim pa se, da sem prvo povabilo na turnejo dobila že prej, in to na Kitajsko, a se tedaj še nisem mogla pridružiti. Sem pa z zanimanjem spremljala kolege s televizije in Dela, ki so pisali o teh poteh. Kolegica z nacionalne televizije Darja Kores Korenčan je celo na moje povabilo, tedaj sem bila urednica Kulture na Večeru, napisala reportažo s kitajske turneje  Carmine Slovenice. Moram reči, da mi je bilo kar malo žal, da nisem šla tedaj z njimi.

 

Kje ste zapičili prvo zastavico v Planet?

Prvo zastavico na tem našem skupnem Planetu sem zapičila leta 2002 v Vatikanu. Carmine so bile prvi dekliški zbor, ki je prekinil dominacijo moškega petja v baziliki sv. Petra v Rimu. Nastopile so na večernici papeža Janeza Pavla II in ob 700. obletnici sv. Brigite.  S pesmimi bizantinskih, katoliških in anglikanskih redovnic so na najboljši možni način v trdnjavi katoliškega moštva demantirale svarilo sv. Pavla, »naj ženske v cerkvi molčijo«. Spomnim se, da je Karmina nastopila na simpoziju Donne in Musica s provokativnim referatom o trpki usodi skladateljic redovnic in razviharila – kot še marsikdaj – občinstvo.

 

Kdaj je nastala ideja, da napišeš Planet, ki je nastajal menda sedem let?

Ideja je stara vsaj sedem let, ko smo se na eni od poti zavedli, kakšne žlahtne in unikatne zgodbe skupaj pišemo. Sama sem poročila s turnej, pa tudi zapise s koncertnih dogodkov, objavljala sproti v Večeru in opazovala hvaležno, odmevno recepcijo pri bralcih. Posebej poročila s terena so bila zelo brana in hvaljena. Pa ne le pri starših carmin, ki so s tem neposredno in v realnem času skoraj spremljali naše poti.

 

Omenila si, da te je ves čas spremljalo hromeče spoštovanje do njihovega dela?

Res je, ker nisem muzikologinja niti glasbeno izobražena, zgolj velika ljubiteljica kvalitetne glasbe, sem Karminina povabila na turneje zmeraj doživljala kot vrhunski kompliment in privilegij. Tudi vsak njen nov koncertni dogodek, nova produkcija, cikel itd., ki so bili vedno vznemirljivi izleti v neznano, sem spremljala. Kot sem zapisala v knjigi, »sem jih vseskozi spremljala s slastjo uživača in resnostjo zrelega odgovornega spremljevalca”.  Res se človek počuti nekako ohromljen pred veličino korpusa, ki osvaja mnoga prestižna svetovna prizorišča.

 

Katera vrednote so bile v ospredju, ki so te vodile, ob kvaliteti in profesionalnosti zbora?

Vodilo me je osupljivo spoštovanje nad neverjetno kombinacijo discipline, vrhunskosti, zahtevnosti in nekakšne lahkotnosti, kljub vsemu.

 

Kako daleč si lahko pogledala v svet delovanja  Carmine Slovenice?

Kot sem že povedala, neposvečeni ne moremo docela prodreti v ta čarobni kolektiv, ki deluje po principih sekte, »bootcampa«, dekliškega internata ali sodobnega workshopa. So mnogoteri kodi, ki jih nepoklicanim ni mogoče dokončno dešifrirati. Lahko pa neizmerno uživamo ob njihovih nastopih, predstavah, projektih. Ali smo osupli nad njihovo neverjetno pripravljenostjo, disciplino ne le na odrih, tudi zunaj njih. Vse je do zadnjega detajla natrenirano, pripravljeno, logistično do potankosti premišljeno, organsko vkomponirano v proces … Se sploh zavedamo, kako močno zaznamuje ta zbor cele generacije deklet? Nekaj njihovih sijajnih izjav je tudi v knjigi.

 

Na kakšen način si pisala (računalnik, svinčnik, diktafon)?

Bil je diktafon zmeraj z mano na potovanjih in tudi kje drugje. Bil je računalnik zmeraj na poti, pa tudi svinčnik, jasno, beležka in fotoaparat. A slednji bolj za dokumentiranje, ker so bili zmeraj zraven boljši fotografi.

 

Poetika nastopov je v tem, da Karmina vodi pevke v kraje, od koder glasba, ki jo pojejo  izvira. Na kak način se je še možno približati kulturam, ki ste jih obiskali?

Ne vem, ker je bil nastop »in situ« ali na krajih, od koder literatura, ki jo dekleta izvajajo, izhaja, zmeraj fantastično doživetje za vse vpletene, protagoniste, opazovalce, pa zmeraj tudi tiste, ki so se na tistem kraju čisto po naključju pojavili. Tudi takih izjemnih naključij je bilo na pretek – od cerkve Notre Dame v Parizu do dvorišča osnovne šole v vasici San Antonio v Čilu, ob Tihomorski obali … Ali v Zmajevih gorah pri Deškem zboru Drakensberg v Južni Afriki … Ali v dvorani Sanktpeterburške filharmonije, kjer smo vstopali skozi zaodrje h klavirju Dmitrija Šostakoviča … Ali …

 

Bolgarsko grleno petje? Vtisi.

Obožujem ga. Od nekdaj sem občudovala z gramijem nagrajene bolgarske Les Voix Mysterieux. A tudi grleno petje carmin je nekaj izjemnega. Tudi Bolgari so to morali priznati. Ko so carmine na glasbeni akademiji v Plovdivu na koncertu pele bolgarske pesmi, je publika okamenela. Njihova dirigentka Yana Deliradeva pa mi je priznala, da še česa takega ni slišala in videla, je pa carmine že poznala z DVD-jev. In da bo tudi sama z zborom Detska kitka z dolgoletno tradicijo morala po tej poti eksperimentiranja, drugačnega, celostnega  odnosa do odra … To, kar Karmina s svojim konceptom choregie pionirsko počne že leta. O tem predava tudi po vsem svetu.

 

Ne bomo danes o neprijetnostih iz gostovanj, ali pač?

Včasih mi je bilo nerodno, ker nisem bila enako disciplinirana kot carmine na poti. Ko sem bila preglasna na avtobusu, ko je bila zapovedana tišina, ali sem kdaj zamudila kam … Seveda sem bila deležna dirigentkine javne kritike in zaslužila sem si jo.

 

Karmina  Šilec, železna lady v disciplini ali lahkotnost delovanja Carmine Slovenice?

Ena magična, enkratna, razorožujoča, zmagovita zmes obojega.

 

Z zobno krtačko čistiti oder,  mobilni prevoz pralnih strojev za  potrebe zbora in katero limono boste izbrali?

Ja, tako je bilo na japonski turneji, najdaljši, trajala je kar 30 dni, nakompleksnejši, 15 koncertov na vseh japonskih otokih, potovanja s hitrimi vlaki, letali, busi … Ampak niti enkrat samkrat ni nič zaškripalo v tem uglašenem ansamblu.

 

Ali pri Carmini Slovenici še lahko govorimo o področju ljubiteljske kulture?

Kaj pa vem, nisem pristojna, kompetentna za tak težaven odgovor. Vem pa, da glagol “amare” iz “amaterizma” pri carminah močno deluje.

 

Mariborska ledena trgatev na Japonski mizi?

Res, na japonski turneji je bilo vse mogoče. Marsikaj je bilo na meji znanstvene fantastike, kar se organizacije tiče. Pa tudi japonska publika je bila neverjetno čustvena, prijazna, zelo drugačna, kot smo si jo predstavljali. Carmine pa so demonstrirale perfekcijo na vseh ravneh, v svoji odrski pojavnosti, pa tudi v prestopanju in menjavanju časov in prostorov.

 

Ne morete začeti 27 sekund kasneje, ker je takrat letalo že v zraku ali vodenje seminarjev za Coca colo?

Tudi individualno poslanstvo Karmine je bistveno, njena samostojna kariera, ki je vseskozi prisotna in zelo uspešna – na gledaliških odrih, v predavalnicah, v uglednih žirijah mednarodnih tekmovanj …

 

Znati ljudi inspirirati, naučiti vdahniti, to je največ.

Res je in tako, kot zna navdihovati Karmina, zna malokdo. Zato ni čudno, da jo po svetu vabijo velike korporacije, kot je Coca cola, na simpozije o »leadershipu«. Oguljeni ekonomski koncepti vodenja so se davno iztrošili, zato je izkušnja vrhunskega dirigenta ena najunikatnejših in najkoristnejših danes. No, doma se tega še ne zavedamo.

 

Na koncu Darka Zvonar Predan (voditeljica pogovora) pove: domače razmere so žalostne kot naše ljudske pesmi.

Res so domače razmere žalostne. Od nekdaj organizacijski ustroj ni dohajal vrhunskosti korpusa.

VOGP ali Glasba preživetja, zadnji projekt Carmine Slovenice, je osupljiva slika zbora skozi čas, medgeneracijskega sožitja, prepletanja vsega, ustvarjanja sestrstva, ki mu ni primere … Prav kmalu gredo dekleta, pomnožena s pevkami nekdanjih generacij Carmine Slovenice, na turnejo v Italijo.

 

Kakšen je odnos Maribora do Carmine Slovenice?

Odnos Maribora je po eni strani, če imamo v mislih publiko, vseskozi podpirajoč, navdušen, poln ponosa ob uspehih doma in na tujem. Hkrati pa Maribor nikoli ni bil sposoben ali voljan zagotoviti povsem lastnih prostorov Carmini. In tudi ob zadnjem brisanju iz programskega razpisa ministrstva za kulturo ni pokazal dovolj odločnih obrambnih mehanizmov. Ni dovolj le deklarativno jamrati, treba bi bilo nekaj odločnega storiti za tak vrhunski brend mesta. Edini tega ranga. Predstavljam si, kaj bi naredila mestna oblast v Ljubljani, če bi bila Carmina Slovenica ljubljanski zbor. Videla sem celo pismo podpore ljubljanskega župana ob nedoumljivi odločitvi Ministrstva za kulturo za Carmino Slovenico.

Foto: Vid Hajnšek

 

Slovenske pesmi v kompletnem etno repertoarju sveta?

Carmina Slovenica nima tega pridevnika v imenu kar tako, je resnični, vsestranski ambasador slovenske pesmi in tudi nenehno dokazuje, da je slovenska pesem v repertoarjih sveta, ne le etno reperotoarjih, vseh, povsem enakovredna. Mislim denimo na skladatelja Lojzeta Lebiča, ki je zaželen in sijajno sprejet na vseh odrih sveta. Carmine so njegove zveste izvajalke vsa desetletja že.

 

Mesto Slovenije v svetu preko Carmine Slovenice?

Carmine so – to odločno izjavljam – eden največjih brendov države na tujem. In eden najmočnejših ambasadorjev slovenske umetnosti.

 

Obstaja anekdota o Slovencih in Štajerkah ?

Res je, ko smo se vračale s turneje na Japonskem, smo na muenchenskem letališču naleteli na Slovence, ki so se vračali s počitnic od kdove kje. In ko so videli carmine v majčkah z napisom, so se nekateri začudili, ko so slišali večinsko štajerski naglas. Eden od Slovencev je celo dejal: »Kaj to so same Štajerke v zboru? Jaz pa sem mislil, da je to slovenski zbor.«

 

In zagrebških Slovencih?

Ja, to je bila zame pomembna knjiga leta 2007, ko sem po dveh letih raziskav na terenu, kjer sem intervjuvala 15 Zagrebčanov slovenskih korenin, naposled izdala dvojezično knjigo na pobudo Slovenskega doma v Zagrebu.

 

Dovoli, da te vprašam, Melita, kaj pa tebi daje toliko zagona za življenje in posledično tako dobro pisanje?

Kondicijo nabiram zadnja leta dnevno v Stražunskem gozdu s svojo psičko, ki je z mano vred že v zrelih letih in gibanje nujno potrebuje. Gozd je še precej dvji in ne preveč obljuden, idealen za urejanje misli, možgansko viharjenje, snovanje kakih novih reči … Od tega svojega Stražuna sem že prav odvisna. Pa strašansko rada imam svoje kulturniško delo. Gre za eno redko mešanico užitka in potrebe, pa tudi neverjetnega zadoščenja. In predvsem sem zelo samostojna pri svojem delu, veliko svobode mi omogoča. Najbrž mi zato pravijo, da sem »novinarska mašina«. Nič prisile, vse zelo spontano, v tem je bistvo.

 

Dragi bralci, vabim vas k branju o bajnih aromah otroštva Karmine, protokolarnih dogodkih v Jugoslaviji, razjarjenem škofijskem uradu, ki je prinesel nastop v Vatikanu, o vampirkah in Prešernu,  angelih miru, stražarjih, Lojzetovem Lebiču, slovenskih pesmih,  petju na »tretko«, slovenskem »žmahu«, čarobnosti Slovenije, o pesmih redovnic, o šoferju dr. Ludvika Toplaka, samostanih, jemanju diha, porokah, uroku pod inkovskim mostom, češnjah in jablanah, petju na melišču, znanem »vozi, Miško«, nekonvecionalnem hommageu antifažizmu, programih za prizadete, partizanski pesmi, ritualih, čaščenju in dajanju v nič, mističnosti, o Balkanu, filmu, Alcatrazu, predavanjih po svetu, nikoli zlovoljnih dekletih, omamni disciplini, začaranosti publike, o ljubezni do življenja, odgovornostih, aboriginih, pingvinih, predanosti, izgubljenih pasoših, kolektivnosti, Đelozi, porušenem hotelu, odpravah, sprejemanju okvirjev, spalnici iz 18. stoletja, bikovi krvi, času brezčastja, olstarkah, cmokajočih vampirjih, skrivanju uspešnosti, luknjastem spominu, kako sede dobra glasba v srce, mariborskih jutrih, spovednicah, plehkosti, mestnih možeh in življenju s Carmino Slovenico. Kot včasih … bi rekla, ko so obstajale še vrednote.

 

Dogodek je bil del programa 21. festivala Slovenski dnevi knjige v Mariboru.

 

Ob koncu si sami čestitamo. Publika nam da dušo, ne stroka. KŠ

 

Piše: Breda Slavinec Predstavitev knjige Melite Forstnerič Hajnšek: Planet Carmina Knjiga o dirigentki in umetniški vodji Karmini Šilec, njenem svetovno znanem zboru Carmina Slovenica, njenih izvirnih raziskovalnih pristopih v glasbi in scenskih umetnostih odkriva vznemirljivo slovensko umetniško glasbeno poglavje, razpeto med domom in svetom, med globalnim in lokalnim. Zajema dom in svet dirigentke in njenega zbora – od Japonske do Kanade, od Švedske do Kitajske, od Avstralije do ZDA, od Argentine do Bornea, od Rusije do Južne Afrike … Izpisuje razpetost med slovenstvom in svetovljanstvom. Gre za umetniško misijonarstvo, razpeto med visokim in marginalnim, kot neizbrisna mladostna izkušnja carmin in…

Pregled ocene

Ocena uporabnikov: 4.85 ( 2 ocen)

Objavite komentar