15. julij 2025

Janez Dreu (foto: Boštjan Lah)
Naš zvesti sodelavec Janez Dreu nam je tokrat napisal kratek ciklus petvrstičnih (peterostišnih )pesmi s podnaslovom PEŠČENA ZRNA PADAJO SKOZI ŠPRANJE PODNIC, ki so zanimivi utrinki pazljivih opazovanj navadno skorajda neopaznih, vsekakor pa na rob običajne človeške pozornosti odrinjenih dogajanj in stanj, ki jih presvetli s svojo na novo zgrajeno pozornostjo. Proces, imanenten le poeziji, ki zna iz še tako pasivno bivajočega vzpostaviti otipljivo, celo pomembno razvidnost nečesa, ki živi z nami in se kot zavedno pojavlja le redko ali pa morda nikdar.
Dreua smo sicer v Primusu predstavili že avgusta lani in v februarju letos z nekoliko obsežnejšimi nabori njegove poezije.
Janez Dreu je poezijo različnih žanrov (izpovedno, ljubezensko, kritično) pričel pisati 2015.
Objavljal je na portalih Koridor- križišča umetnosti (2019, 2020 in 2021), Apokalipsa/ Publish wall (2022, 2023 in 2024), Locutio (2022 in 2023), Prelepa poezija (R Srbija) (2023), v revijah Apokalipsa (2019, 2022 in 2024), Vsesledje (2022 in 2023), Zbornik 34. Haiku festivala, Ođaci, Srbija, 2023, Zbornik Kulturnega društva Mariborska literarna družba 2023.
Na natečaju haikujev revije Apokalipsa februarja 2020 je dosegel 2. mesto.
Na natečeju revije Primus, je s še sedmimi pesnicami 2021 pridobil državljanstvo Republike SloVerzije.
Sodeloval je na samostojnem recitalu v Olimju (2020) in skupnem recitalu pod pokroviteljstvom Pokrajinskega muzeja ter Društvom popotnikov Vagant (2023), oba iz Maribora, vse ob priložnosti Prešernovega dneva.
2023 in 2024 je sodeloval na Maratonu Mariborskih literatov in literatinj v okviru Dneva knjige v Mariboru.
Priložnostno nastopa tudi na odrih mariborskih Slam zverin (2019 do 2024).
Veseli smo, da je zraven tudi tokrat.
***
Janez Dreu: PEŠČENA ZRNA PADAJO SKOZI ŠPRANJE PODNIC
Daritev
Svoj čas ti podarjam brez zahteve vračil za prečute glasne, temne noči.
Vroča zvezda
I
Zvezdna srebrnina nočnega oboka ne more sijati vedno svetlo.
II
Vulkan — brbotanje tu in tam pojenja. Kristali lave ostrine noža.
III
Moja sončna zarja odbrusi katane. Zasanjano odplavava nočí.
Tatovi
Kradem zvezde, sonce, ki obarva zoro. Podarjam vroče, nemirno sŕce. |
Peščeni časomer
Zrna ukrivljajo tvoj čas pred ulomom — iskanje črvine zlomi zobe.
Kot opiti v samomor
Tisoč zaljubljenih, prelepih čebelic, pada v čebelnjak zvrhan medu.
Užaljena simpatija
Steklast pogled druge strani občutiš kot laser na svoji nedolžni biti.
Špranje strohnjénih podnic
Ščepec luči lune spusti na zid kreča sence groze plesati svoj ples.
Zadnji skok
Odmev krika tolče — prelom modrikaste gladine ujame zadnje vpitje.
Ustavi konje
Utrip preskoči vse meje — po žilah en sam vrtinec brzca polje — vsakdan. |
Pregled ocene
Povzetek : Kratek ciklus pesmi Janeza Dreua.