Avtorica: Mateja Sekavčnik
Festival neodvisnega filma (FNF), velja za najpomembnejši festival, ki ga ponuja slovenska neodvisna filmska produkcija. Osnovna misija festivala čez vsa leta ostaja podobna: predstavitev bogate in raznovrstne slovenske neodvisne filmske ustvarjalnosti.
Pomen neodvisnega filma v poplavi komercialnih
Neodvisni film ima svoje mesto v ustvarjalnem okolju predvsem kot unikatna niša, ki ne polaga veliko pozornosti na že obstoječe popularne smernice v filmski industriji, temveč oblikuje svojevrstne. Po mnenju organizatorjev, daje karakter neodvisnemu filmu »neodvisna drža njegovih ustvarjalcev, ki se večkrat ne ozirajo na to, ali bo film ugajal širokemu krogu gledalcev ali ne. Takšen film je osvobojen (samo)cenzure.«
Zahvaljujoč se svoji nekonvencionalnosti, pa neodvisni filmi prav tako ponujajo izvirnost izven kalupov, ki je visoko proračunski filmi, ki so pogostokrat narejeni s poudarkom na komercialno noto in elementi, všečni širši množici, navadno ne nudijo.

AMEBA – režija: Blaž Završnik, produkcija Bandera/JSKD
Lansko leto je na Festivalu neodvisnega filma slavil dokumentarec: Komaj čakam, da prideš
Na lanskoletni Festival neodvisnega filma, so filmski ustvarjalci prijavili več kot 110 filmov, v končni izbor pa se jih je uvrstilo 19. V dveh dneh, kolikor je potekal festival, so bili predstavljeni animirani, dokumentarni, eksperimentalni in igrani filmi, ki so predstavljali svojevrstne zgodbe.
Selektor lanskoletnega programa, Martin Draksler, je filme v ožji izbor izbral predvsem glede na izvirnost ideje, scenarija, predstave igralcev in sporočilnosti avtorja, s čemer je želel zadostiti raznolikem okusu gledalcev. S programom, ki je vseboval kar 19 različnih filmskih žanrov, mu je to tudi uspelo.

EDI – režija: Jan Vrhovnik, produkcija Bright/JSKD
Nagrado za najbolj celovito filmsko stvaritev je dobil polurni dokumentarec režiserja Tomaža Groma, z naslovom: Komaj čakam, da prideš. Za zmagovalni dokumentarni film so žiranti pripomnili, da se zdi, da ga je režiralo kar življenje samo, saj ponazarja vsakdanje življenje v različnih ozirih. Režiser, ki je za nagrajeni dokumentarec ustvaril tudi glasbo, je s svojim filmskim delom, ki je preplet izpovedi, žalostinke, hvalnice, pesmi in tudi najbolj surove realnosti, želel nagovoriti in doseči najgloblji del človeške duše.
S pomembno omembo so bile nagrajene tudi tri kratke filmske kreacije
Tričlanska komisija na Festivalu neodvisnega filma 2022, ki so jo zasedali Žiga Čamernik, Gaja Pöschl in Ana Ruter, je s posebno omembo nagradila tudi tri kratke filmske kreacije. To so bile: Profesionalna amaterja (režija: Emina Gazibera), Robbery Casette Vol. 2 Play Again (režija: Peter in Matias Zemljič) in Do takrat pa … (režija: Borij in Anei Levski).
Igrani film Profesionalna amaterja je po mnenju žirije izstopal z izvirnostjo, svežino in humorno samorefleksijo glavnih protagonistov. Brata Zemljič sta v svoji filmski kreaciji Robbery Casette Vol. 2 Play Again, postregla z obilo akcije, humorja, dodelanih učinkov in znanstvene fantastike. Film Do takrat pa … je žirijo navdušil predvsem zaradi avtentičnosti igralske zasedbe, ki spominja na lahkotnejše življenje nekega drugega časa, kar filmsko stvaritev povzdigne skorajda na metafizično raven.

LANA & TONI – režija: Perica Rajčić, produkcija Mediaspot/JSKD
Letošnje leto se je zvrstil 21. Festival neodvisnega filma
Festival neodvisnega filma, se je tudi letošnje leto odvijal v pomladnem obdobju. Potekal je med 14. in 16. aprilom 2023, v Slovenski kinoteki v Ljubljani. V gosteh Slovenske kinoteke so se predstavili najboljši neodvisni filmi, ki jih trenutno premore slovenska neodvisna filmska ponudba, ob vsem tem pa je potekal še pester spremljevalni program.
(Kmalu boste lahko prebrali še poročilo z letošnjega festivala)