RAZSTAVA OBREDNIH MASK IN KOSTUMOV V ETNOGRAFSKEM MUZEJU

12. februar 2026
Piše: Miša Gams

Spodobi se, da prav na debeli četrtek, ki pomeni začetek pustnih norčij, ki v tednu dni obračajo svet na glavo, zabavajo ljudi in v naše življenje prinašajo vnemalo vedrih trenutkov, objavimo reportažo oz. pronicljivo recenzijo Miše Gams o tem, kaj je mogoče v zvezi z maskiranjem ljudi videt v Slovenskem etnografskem muzeju. Glede na vse, kar boste prebrali, je razstava vredna ogleda, časa zanjo pa je vendarle kar veliko, saj bo postavljena kar leto in pol! 

***

Ob kulturnem prazniku ogled razstave v spremstvu cerkljanskih laufarjev

Če ste se 8. februarja med 15. in 16. uro znašli na muzejski ploščadi ob Metelkovi, ste se verjetno spraševali, kaj počnejo cerkljanski laufarji v tem predpustnem času v Ljubljani. Odgovor je preprost – povabljeni so bili na vodstvo po razstavi Maske: Od rituala do karnevala, ki se je v Etnografskem muzeju odprla 15. januarja in bo trajala vse do 29. avgusta 2027. Čeprav zavzema le polovico prvega nadstropja, je nabor najrazličnejših mask in kostumov iz Slovenije, pa tudi ostalih predelov sveta tako pester, da obiskovalec potrebuje vsaj dobro uro časa, da si vse natančno ogleda. Za posebno vzdušje so na kulturni praznik poskrbeli laufarji iz Cerknega, ki so predstavili svoje maske, opisali koliko časa vzame izdelava posameznega kostuma (za “ta bršljanovga” npr. tri do štiri tedne vsakodnevnega šivanja bršljanovih listkov) ter predstavili program, ki je vsako “debelo” oz. pustno nedeljo podoben, saj se v popoldanskem času po sprehodu (ali bolje rečeno pregonu) laufarjev skozi mesto prebere obtožnica, v kateri se izpostavi politične figure iz mestnega življenja in “resno” obravnava njihova (ne)častna dejanja. Občinstvu so zaupali, da se na dogodek pripravljajo tako rekoč vse leto, še posebej intenzivno pa že prvo nedeljo po novem letu, ko se v Cerknem začnejo njihovi obiski po mestu in bližnji okolici, dokler se ne zaključijo s pepelnično sredo, ko poteka sežig pusta.

Pokop pusta (vse fotografije: avtorica)

Tudi na razstavi smo si lahko ogledali vse faze pustne ceremonije – od svečnice do pepelnice, od snovanja pustnega programa pa do pokopa pusta, ki leži na improvizirani postelji, obdan s fotografijo gorečega prostora. V oči so nam padli tudi kostumi “ta lepega” oz. “ta lepe” in “ta grdega” oz. “ta grde”, ki se od pokrajine do pokrajine precej razlikujejo, ter najrazličnejši kurenti, med katerimi smo lahko zasledili tudi kostum škopita oz. kleščarja ter kostuma Črnega lovca in Belega šemi-ja iz Vrbiškega konca. Prisotni so bili tudi kostumi “ta starega” in “ta stare”, “ta bršljanovga” in “Marjetice” ter nekaterih ostalih cerkljanskih mask, ki smo jih lahko bolj natančno videli na fotografiji iz njihove garderobe, ki krasi eno izmed sten muzeja. Na razstavi so omenjene tako rastlinske kot živalske pa tudi človeške maske (Butalci, najrazličnejši poklici in statusni simboli) ter širok nabor izrazov za maškare: moškaroni, šeme, šjme, pusti, pustovi, pustarji, pustnaki, fašenki, kurenti, koranti itd. Prav zadnji izraz nas skupaj z izrazom kureti povede v Malo Azijo oz. Anatolijo, kjer je 1000 pr. n. št. kraljevala mogočna frigijska boginja Kibela s svojimi ekstatičnimi privrženci, ki so jo spremljali z glasbenimi inštrumenti in divjim plesom (več o kultu Kibele na Slovenskem lahko izveste v diplomski nalogi Žana Baumgartnerja: https://repozitorij.uni-lj.si/Dokument.php?id=191666&lang=slv). Okoli 1. stoletja našega štetja je njen kult, ki je vključeval pomladni festival “sveti teden” (med 15. in 28. marcem) preko Grčije in Rima prišel tudi v naše kraje – prav v njem lahko iščemo zametke za pustne karnevale, čeprav dandanes ne potekajo nujno v marčevskem terminu, temveč 40 oz. 46 dni pred praznikom Velike noči (40 postnih dni in 6 nedelj).

Vendar pa v Etnografskem muzeju ne bomo našli le pustnih kostumov in mask, našli bomo tudi dele kostumov Božička, Dedka Mraza, Miklavža in sv. Lucije, očesne zdraviteljice, ter opise obredov kot so Trikraljevsko kraljevanje, Preganjanje Pehtre, Abrahamovanje, iniciacije v srednješolsko in univerzitetno izobraževanje, poročno obredje (fantovščin/dekliščina itd.) in še bi lahko naštevali … Poleg kostumov in opisov ritualov pa lahko na eni izmed muzejskih sten najdemo tudi več desetletij stare plakate z vabilom na karneval pa tudi video posnetke iz sredine 20. stoletja, ki vključujejo zlasti priprave na pustovanje in otroško igro, vezano na preganjanje zime. Otroci se v okviru razstave lahko fotografirajo s starinsko leseno masko ali poslušajo zvočne posnetke prepevanj v pustnem času, ki so nastali v različnih pokrajinah ter na interaktivnem zemljevidu najdejo kraje z izbranimi pustnimi šegami in običaji.

Vsakdo si želi biti kdaj pa kdaj “nekdo drug”

Razstava starih plakatov pustnih karnevalov

Pričujoči citat (»Človek si želi biti kdaj pa kdaj ›nekdo drug‹.«), ki ga je zapisal znani slovenski etnolog Niko Kuret leta 1963, povzema osnovno človeško potrebo po tem, da s pomočjo mask zamenja svojo družbeno vlogo in se vživi v nekoga drugega. Zato pravimo, da je imela maska poleg preživetvene in zabavljaške funkcije tudi ritualno oz. obredno, tj. magijsko in religiozno, saj je zlasti ob ritualnih prehodih služila za iniciacijo – bodisi otrok v odraslo dobo bodisi za utrjevanje določenega družbenega statusa ali vstopa v kult. Čeprav religiozna funkcija ritualov počasi izgublja svoj pomen, jih v sodobnem času izpodrivajo novi rituali (Abrahamovanje, dekliščina oz. fantovščina, rituali športnih navijačev itd.), pri katerih zlasti mladostniki iščejo načine za spletno utrjevanje svojega družbenega statusa in moči (npr. fotografiranje različnih opravljenih preizkušenj in nevarnih izzivov). Namesto kultov v čast Demetre, Dioniza in Kibele, imamo danes kulte spletnih influencerjev in samovzniklih zvezdnikov, ki si prizadevajo doseči pet minut slave, namesto ritualov kolektivne povezanosti imamo rituale krepitve narcisizma in amerikanizma (noč čarovnic, valentinovo itd.).

Razstava Maske: od rituala do karnevala se s prikazom sodobnih mask ob vstopu na prizorišče spotoma obregne tudi ob maske, ki prevladujejo v dandanašnjem vsakdanjem življenju (navijaške kape in šali, plinske maske itd.), ki so pritrjene na stensko zrcalo, da bi obiskovalec hitreje opazil medsebojno povezavo med rekvizitom in svojo podobo. Vendar nam bolj kot ti predmeti padejo v oči zanimive lesene maske iz različnih koncev sveta, ki se nahajajo nasproti njih. Med drugim lahko opazimo kopijo Tutankamonove maske iz starega Egipta, ki vzpostavlja premislek o naravi takratnih pogrebnih ritualov, fotografije glinenih in lesenih gledaliških mask iz Japonske, 14- kilogramsko naramno masko Nimba z veliko žensko glavo in pomanjšanim trupom, ki uteleša plodnost ljudstva Baga iz Gvineje, naglavno leseno ptičjo masko z velikim kljunom iz Burkine Faso, brazgotinasto masko s človeškimi lasmi iz Tanzanije in Mozambika, ki je bila sestavni del plesnih obredov v 20.st., masko s krokodiljim gobcem iz Slonokoščene obale, masko z iztegnjenim jezikom, ki simbolizira poglavarko čarovnic in še bi lahko naštevali …

Garderoba cerkljanskih mask

Če primerjam pričujočo razstavo z razstavo, ki sem jo pred kratkim obiskala v Etnografskem muzeju v italijanskem Videm-u, moram priznati, da je ljubljanska veliko bolj dinamična, poučna in slikovita, njena prednost pa je tudi v tem, da so se kustosi potrudili, da so vsak napis in sestavek opremili z angleškim jezikom. Kot dodano vrednost štejem tudi natančen popis in opis skorajda vseh pustnih običajev na Slovenskem pa tudi kotiček, namenjen opisu procesa restavriranja mask za muzejske namene. Ker bo razstava trajala leto in pol, si jo bo lahko ogledalo res veliko ljudi, ki jih zanima ta tematika. Opozoriti velja tudi na mednarodno konferenco, ki bo potekala na temo razstave 15. in 16. oktobra letos v Ljubljani in ki bo prav gotovo postregla z zanimivimi predavatelji in interdisciplinarno vsebino.

Pustni čas je pred vrati, zato po naporni zimi ne ostajajmo doma – pridružimo se kurentom in ostalim maškaram pri proslavljanju prihoda pomladi. Z udeležbo karnevala v Cerknici, Cerknem, na Ptuju, domžalskem Viru ali pa na hrvaški Reki (kjer poteka tretji največji pustni karneval v Evropi) dodajmo svoj prispevek k mozaiku skupinskih proslav, ki v dobi digitalizacije izgubljajo na veljavi. Če bo šlo tako naprej, bomo medse priklicali pravo ledeno dobo z neskončno zimo, tega si pa nihče od nas ne želi. Vsako prvo nedeljo v mesecu pa lahko brezplačno obiščemo ljubljanski Etnografski muzej, kjer se trenutno nahaja tudi razstava spominskih knjig (2. nadstropje) ter stalni razstavi Človek in čas (3. nadstropje) in Nesnovna kulturna dediščina Slovenije (2. nadstropje).