19. oktober 2025
Piše: Leila Turk
Benetke so od vseh svetovno znanih zgodovinsko znanih mestnih lokacij, ki jih dejansko pozna ves svet, nam najbližja taka točka. Ni čudno, da ima mesto, katerega luči so ob jasnih nočeh, ko burja do čistega premeša zrak Tržaškega zaliva, vidne tudi z naše obale, za Slovence poseben mik in čar. Naša potopiska mag. Turk jih opisuje s posebnim žarom in občudovanjem, ki si ga to mesto zasluži. Čeravno ga zaradi tega občudovanja, ki vanj žene zdaj že na milijone turistov začenjajo treti posebne težave, ki jih povzroča turbo turizem, hkrati pa grozeče podnebne spremembe, ki Mediteranu vse manj prizanašajo, Se lepa zgodba tega čudovitega kraja morda počasi končuje?
***
Lani sem imela čast in priložnost obiskati Benetke v času, ko je mestece dihalo v ritmu svojega slavnega karnevala in umetnosti. Občutki so me prevzeli takoj, ko sem stopila na te ulice, ki so nekako večno priklenjene na svojo skrivnostno zgodovino in magijo. Benetke, mesto, ki se razteza na tisočih majhnih otokih v laguni, je od nekdaj vir poetike, zgodbe in skrivnosti. Takrat sem imela priložnost sodelovati na mednarodnem bienale umetnosti, kjer sem v veličastni palači Palazzo Bembi razstavljala svoje slike, ki so ujele prizore gondol, žensk na balkonih in drugih motivov, ki me navdihujejo.
To ni bil moj prvi stik z Benetkami. Že od prej sem pogosto obiskovala ta čudoviti kraj, a vsakič najdem nekaj novega, nekaj globljega. Prejšnjega leta sem se, na primer, na eni izmed labirintnih ulic, medtem ko sem hitela ob kanalih, nenadoma znašla pred svojimi brazilskimi gostitelji, ki sem jih dolgo časa že poznala. Ta srečanja so že sama po sebi svojevrstni mostovi časa in prostora, a v Benetkah so doživela še poseben pomen. Srečala sem jih kot majhne opomnike na to, kako naključja krojijo naše poti, kako so mesta, kot so Benetke, tiste, ki ti podajo priložnost, da se ustaviš in začutiš te vsepovsod prisotne zgodbe.
Mesto je bilo naenkrat polno glasov, vonjev, barv in zvokov, ki so ustvarjali svoj nepozabni orkester. Restavracije ob kanalih so me povabile s svojo pristno kulinariko – spaghetti alle vongole so me popolnoma očarale, vsak grižljaj pa je bil kot potovanje v sam začetek zgodovine tega mesta. Pri tem sem skoraj padla v enega od manjše velikosti kanalov, ko je od zadaj pristopil Marco, lokalni gondoljer, ki mi je s svojo prijaznostjo in veščino olajšal pot nazaj na suho. Tisti trenutek sem začutila, da je Benetke pravzaprav živo bitje, ki se z vsako kapljico vode in s vsakim oblikovanim kamnom povezujejo z vsemi svojimi obiskovalci.
Razstavljanje v Palazzo Bembi je bilo zame nekaj neprecenljivega. Ta veličastna palača, obdana z motivi gondol, obokanimi hodniki in razgibanimi svetlobi, je bila kot sama duša mesta – prepletena z zgodovino, umetnostjo in nepopisano magijo. Pogovor z umetnostnim managerjem Luco Curcijem je bil prav poseben trenutek. V njegovih besedah je odsevala želja, da umetnost povezuje ljudi, odpirajo vrata novih perspektiv in razumevanja.
Benetke so za mene vedno predstavljale več kot le mestno krajino. So pravzaprav živ organizem z dušo, ki diha skozi svoje kanale, mostove in trge. Že od nekdaj so znane po svoji stekleni umetnosti, izdelkih otoka Murano, ki jih je v živo mogoče občudovati na vsakem koraku. Mesto, kjer steklene skulpture in izdelki niso le umetnine, temveč tudi odraz ustvarjalnosti, vztrajnosti in trdega dela ljudi, ki jih izdelujejo.
A Benetke niso le mesto umetnosti in lepote. So tudi simbol vztrajnosti, upora in preživetja. Zgodovinsko gledano so bile najprej na robu svojega obstanka, razmeroma mlado mesto, ki je zgradilo svoj imperij nad močvirnimi otoki in na tisočih lesenih pilotih. V trajni borbi z naravnimi silami in tako imenovanimi »morskim pravom« so Benetke postale eden največjih pomorskih trgovskih centrov srednjega veka, mednarodno povezano s cesarji, trgovci in umetniki. Vse to je ustvarilo mesto, ki je v vseh časih dihalo z idejami, modrostjo in drznostjo.
Med obiskom sem se pogosto spraševala, kako je bilo živeti v mestu, kjer so se zgodbe rod
V zgodovini Benetk sem začutila posebno dušo, ki je skozi stoletja črpala svojo moč iz umetnosti, trgovine in vztrajnosti. V mestnih ulicah in kanalih je bilo čutiti, da je to mesto, ki ni nikoli popolnoma obvladljivo, ker je njegovo življenje vedno bilo povezano z naravnimi silami in človekovo ustvarjalnostjo. Utemeljujoč se na tej tradiciji, je Benetke skozi stoletja znalo biti močno in obenem krhko, kar je čutiti ob vsakem stiku z njegovim mestnim tkivom.
Vzela sem si čas za raziskovanje. Sprehajala sem se po mostovih, ki povezujejo četrti, in čutila, kako me te zgodbe in vtisi prevzemajo. Obisk Murana je bil prav tako poseben dogodek. Ta otok je dokaz, kako breme, ki ga prinese steklena umetnost, nosi tudi lepoto, vztrajnost in ustvarjalni život. Občudovala sem delavnice, kjer so mojstri iz skeptra in plasti pod svojim ročajem ustvarjali čudovite steklene skulpture, ki odsevajo ljubezen do umetnosti, tradicije in kulture.
A v Benetkah ni zgolj lepote in umetnosti. Mesto je tudi simfonija zgodovine, ki se nadaljuje vsak dan, ko se sprehajamo po trgih, ogledamo stroge obraze beneških pravnikov v palazzih ali občudujemo arhitekturo starodavnih cerkva. Pomisli na trdoto tamkajšnjih ljudi, veseli, ponosni, z močnim občutkom pripadnosti mestu, ki so ga od nekdaj obvladovali s politično pametjo, kompasom in umetnostjo diplomacije.
Spoznala sem, da so Benetke mesto, ki ti podeli občutek, da si del nečesa večjega, časovnega potovanja in čudeža. Vsak vogal skrije svojo zgodbo – od legend o svetem Marku in relikvijah, ki so poti v tem mestu, do skrivnostnih mostov, ki so skozi stoletja skrivali najgloblje skrivnosti mesta. Razstave v Palazzo Bembi, klepeti z umetniki in srečanja z ljudmi, ki so mesto oblikovali, so mi odprli pogled v njegovo dušo, ki je vsakokrat znova živa in v netipičnih oblikah čaka, da jo odkrijem.
Benetke tudi danes ostajajo mesto, kjer se umetnost ne ustavi. Vrhunci so razni bienali, ki na svoj način ohranjajo in izpopolnjujejo tradicijo umetnosti, ki v svetu ni nič manj pomembna kot sama zgodovina tega mesta. To je mesto, kjer se večno preplete umetnost z vsakdanjim življenjem. Kljub številnim izzivom, s katerimi se spopada — od podrtja stavb, zaradi ugrezanja, do prehitrega izseljevanja prebivalcev na kopno — vsak kotiček še vedno diha z magijo, ki jo je ustvarila preteklost.
In če pogledam nazaj na svoje lastne vtise, videno in doživetega v Benetkah, lahko rečem samo eno: to mesto ni le destinacija, temveč živo bistvo skozi čas, ki te vpraša, kdo si in kaj si pripravljen dati za ohranitev te čarobnosti. Nadvse priporočam, da vsakdo, ki ima vsaj kanček lepe želje v srcu, obišče Benetke — zato, ker je to mesto, ki ti ponuja več kot le razglednice. To je mesto, ki ti podaja svojo roko in te povabi, da se vanj poglobiš, ga začutiš in začutiš svojo povezavo z njegovim večplastnim, neskončno bogatim duhom.
Pregled ocene
Povzetek : Potopis- obisk Benetk
Revija Primus Spremljajte kulturne dogodke.