Revija Primus Spremljajte kulturne dogodke.
10. marec 2026
Piše: MiG
Skrivnostni psevdonim pisca MiG nima nič skupnega s slovitim sovjetskim vojnim letalom, pač pa z Mitjo Gobcem, dobitnikom zlate plakete JSKD 2025, ki smo ga predstavili pred slabim mesecem. Mitja je vsekakor vsestranski mož, ki se živahno odziva na življenje okrog sebe: ne zbira le glasbenih partitur, marveč vneto zapisuje vse zanimivo dogajanje, ki vrvi okrog njega. Ni nenavadno, da je leta 2023 izdal prijetno knjižico 85 anekdot pod naslovom Anekdote- za prijatelje, v katerih se najde velikanski zbor prigod in anekdot slovenskih zborovskih skladateljev, dirigentov in pevcev (krivično uporabljam le moški spol, a zraven so tudi ženske), lani pa je ponatisnil nekaj svojih zabavnih premišljanj, humornih spisov in kot pravi sam “pamfletov” v brošurici z naslovom Resnice, skrite v šalah. Gre za prav zabavne resnice, ki se na široko smejejo vsemu, kar se zdi sicer silno resnega v kulturi, tudi v zborovskem petju. A ne gre za nekakšno podcenjevanje, Mitja je namreč kategoričen v trditvi, da je … “v vsakem pevskem zboru veliko radosti, ljubosumja in ljubezni, a veliko pevskih užitkov”. Smeh in lepe stvari pa gredo vselej dobro skupaj, mar ne?
Objavljamo prispevek, ki je nastal že v daljnem letu 1982, a ga verjetno pozna le malokdo. Vreden je branja.
***
V začetku letošnje sezone, natančno en teden pred začetkom vaj, namenoma nisem poklical svojega mentorja, to je uglednega zborovodjo – sicer pa mojega starejšega kolega.
Nisem ga poklical zato, ker sem se odločil, da bom za to sezono sestavil koncertni spored sam, saj imam na področju zborovodstva že dveletne izkušnje. Vodim mešani pevski zbor in imam odličnega solista. Spored mora biti dolg najmanj dve uri, da bodo poslušalci slišali, kaj zmoremo. Sestavil bom »stilni koncert«, sem si rekel.
Dela sem se lotil po ustaljeni praksi drugih zborovodij. Najprej sem napisal naslove osmih pesmi iz lanske sezone, zatem pa izbral štiri pesmi za solista in zbor. Ob poslušanju plošč in drugih zborov sem imel že dolgo zabeleženih 9 skladb, ki so mi všeč, torej jih bomo peli tudi mi. K vsemu sem dodal še tri z lanskega Tabora pevskih zborov v Šentvidu in to je bilo skupaj 24 pesmi. To bo koncert in pol!
Skladbe sem po treznem premisleku (zaradi logičnega zaporedja tonalitet) in zaradi vsebinske povezanosti razvrstil takole:
Monteverdi: Pustite mi umreti, tenor solo + citre
E. Adamič: Zaklala žena raco, meš. zbor
I. Gallus: Glejte, kako umira pravični, meš. zbor
P. Lipar: Konja jezdi Hasan aga, meš. zbor
slov. ljudska: Ko psi zalajajo, žen. zbor
F. Venturini: Nocoj, pa, oh nocoj, mo. zbor + solist
S. Koporc: Sova premišljuje, meš. zbor (odmor)
M. Kozina: Na juriš, žen. zbor
M. Gabrijelčič: Riba Faronika, meš. zbor
P. Jereb: Pelin roža, mo. zbor
R. Gobec: Vidi baba muho, meš. zbor
P. Kernjak: Pesem od rojstva, meš. zbor+solist
V. Vodopivec: Žabja svatba, žen. zbor
R. Simoniti: Le vkup uboga gmajna, meš. zbor+solist
M. Rožanc: Da sem jaz ptičica, meš. zbor
črnska: Go down Moses, mo. zbor+solist
V. Mirk: Kukavica, meš. zbor (odmor)
P. Šivic: Nocoj tovariši v napad, žen. zbor
S . Avsenik/prir. moja malenkost: Slovenija, mo. zbor
N. Devčič: Mitraljeza, meš. zbor
J. Arcadelt: Ko bel labod začuti sladko smrt, meš. zbor
S. Mihelčič: Polž se je pa ženit šel, mo. zbor
Degeyter: Internacionala, enoglasno s klavirjem
Ch. Gounod: Zbor vojakov iz opere »Faust«, meš. zbor, ob spremljavi frajtonarice. Igra Lojze.
Dva odmora sta se mi zdela nujna, že zato, da bo naš bife nekaj zaslužil za zborovo blagajno. Koncert je bil odlično organiziran. Ničesar nisem pozabil. Koncertni listi tiskani, dvorana nabito polna. Fotograf in snemalec na mestu. Povabil sem tudi uglednega glasbenega kritika (tudi na večerjo).Tik pred koncertom je pritekel solistov sin in prinesel očetovo sporočilo z naslednjo vsebino: »Zahripan, spustite solistične pesmi. Žal mi je, ker ne bom na sliki in večerji, imam namreč tudi vročino.« Zame je bil to hud udarec. Kot zborovodja sem ravno vstope solista najbolj vestno naštudiral (z desno roko).
Takoj sem ugotovil, da bomo imeli sedaj namesto dveh samo en odmor. Problem je rešil predsednik zbora, ki je odredil polurni premor, da bo izkupiček bifeja višji. Koncert je uspel. Prišli so tudi gospod župnik. Poslušalci so najbolj ploskali pesmim, ki jih je odpel ženski zbor (Ko psi zalajajo, Na juriš in Žabja svatba) ter skladbi Slovenija, ki je bila na sporedu po odmoru, nekateri so celo peli z nami – jaz tudi! Višek koncerta je bila zadnja točka, saj je harmonikar Lojze po njej urezal še dve polki in se sploh ni vedelo, kdaj se je koncert končal in kdaj se je začela zabava. Kulturni dogodek je trajal do treh zjutraj.
Naslednji dan smo prečitali v časopisu:
Sinočnji koncert zbora »J. Čuk« je bil pravo presenečenje zadnjih nekaj let. Umetniški vodja (iz obzirnosti ga ne bom imenoval) je z izbiro in zaporedjem pesmi dosegel svoj umetniški višek, a verjetno tudi svoj umetniški konec. Z rokami, petjem in cepetanjem si je prizadeval, da bi izvabil iz pevcev karseda mogočen zvok (včasih že kar živinski) in to mu je v popolni meri uspelo. (Kritik se je v drugem delu koncerta presedel v zadnjo vrsto, op. ur.). Glasovi in obrazi pevcev so bili zaripli, kot da bi ves dan popivali na žgočem soncu. Avtorjem slovenske zborovske glasbe je z izvedbami skladb: Glejte, kako umira pravični; Žabja svatba; Riba Faronika in druge, naredil tolikšno škodo, da bi mu bilo treba prepovedati vsako nadaljnje izvajanje! Koncert je bil kot nekakšen živalski cirkus. Zaporedje skladb je bilo v popolnem nasprotju z oblikovanjem in gradnjo napetosti stilnega koncerta. Višek neokusnosti večera je bila zborovodjeva katastrofalna priredba sicer dobre Avsenikove viže! V splošnem je bil drugi del koncerta za vse prisotne veselica in ne koncert! Ta zborovodja ni amater, temveč diletant! (podpis s polnim imenom in priimkom)
Večkrat ko sem prebiral to nesramno pisanje, bolj sem prihajal do spoznanja, da na koncerte ne kaže vabiti glasbenega kritika. Na naslednjo pevsko vajo nisem šel – pravzaprav mi ni bilo treba. Dobil sem pismeno odpoved in priloženo fotokopijo kritike. Pevski zbor »J. Čuk« vodi sedaj moj mentor. Me prav zanima, kaj bo on napravil iz teh pojočih telet? Pa še kritik naj pride v zbor!
MiG – višji živinozdravstveni tehnik – trenutno brezposelen zborovodja. Moj naslov je v uredništvu.
P.S.: Če vaša živina kakorkoli boleha, pripeljite jo k meni, da vam jo pozdravim!
*Prispevek je bil objavljen v Pevskem listu, glasilu Pevske zveze Slovenije, v 3. letniku, št. 1, 1982.
