ČETRTA DIMENZIJA

Piše: Mojca Prigl

»Človek, če želiš ven, odpri vrata«, je ostro dejal obiskovalec.« (D. Fišer; Človek)

0102962500320 (Plesno-pesniški performans s prostorsko postavitvijo) je bil premierno uprizorjen 24. avgusta 2016 ob 00:00, v sodelovanju Teatra III s festivalom Dnevi poezije in vina v prostorih Stare steklarske delavnice na Ptuju. Zaradi velikega zanimanja je doživel prvo ponovitev takoj za premiero – nenapovedano. Pred vrati »stare steklarske«, ki že vrsto let predstavlja ptujsko »alter sceno«, je ostalo preveč radovednih obrazov, da bi ekipa lahko odšla domov. Odziv gledalcev je bil za vse, ki so pri projektu sodelovali, nepričakovan in navdihujoč, občinstvo je sprejelo ta – za mnoge nenavaden performans z odprtimi rokami, predvsem pa odprtih glav, duš in src.

Vodilna persona projekta je Dušan Fišer, avtor uporabljene poezije in prostorske inštalacije. Igrani pesniško-gibalni del performensa je režirala Branka Bezeljak, svoje znanje odrskega giba je predajala mentorica Mira Mijačevič, avtor glasbe je Mihael Roškar, za tehnično plat je poskrbel Nejc Bedrač, cel projekt pa je vodila Janja Erpič. Vsi igralci, 11 jih je, so člani ljubiteljskega Teatra III.

Akademski slikar Dušan Fišer, tudi vsestranski umetnik, kustos in profesor, je v projektu 0102960500320 združil umetniško formo poezije z vizualnim in prostorskim aspektom. Preko plesno-pesniškega performansa se vzpostavlja neposredna komunikacija z gledalcem. Zvok – gib – besede – podobe so univerzalni elementi čustvene interpretacije realnosti. V njegovi poeziji je zaznati sledi preteklosti in slutnjo prihodnosti – zavito v iluzijo sedanjosti. Dušan Fišer pravi, da se skozi poezijo vije preteklost, ki nas definira v sedanjosti in nam postavlja temeljna vprašanja o resničnosti in imaginaciji, ki prihaja iz podzavesti.

Prosti slog in odsotnost rim, hibridna zvrst – med poezijo in prozo, med liriko in epiko, daje občutek imaginarnega – med resničnostjo in utvaro. Pesmi so strukturirane kot nizanje posameznih verzov, mestoma brez ločil. Oksimoroni, paradoksi in adinatoni poglabljajo vrzel (ne)resničnosti in iluzornega.
Projekt 0102960500320 je po mnenju avtorja poskus kompleksnega prepletanja večmedijske strukture v časovni osi. Nam pa pušča odprto možnost lastne interpretacije poezije in četrte dimenzije.

Polona Šibila, univ. dipl. anglistka in komparativistka (refleksija na Fišerjevo poezijo): »Je vse skupaj le poizkus človeka dati besedam pomen ter uiti “raztrgani odsotnosti razuma”? “Včeraj si bil pijan” (Norost) je redek realistični stavek, ki razblini iluzijo nejasnosti in izgubljenosti pomenov ter ostro prereže abstraktnost asociacij in deluje kot prizemljitev zavesti ter hkrati ciničen posmeh, samokritika oz. komentar na človeka, ki je “vendarle samo človek Obut v predsodke debelih podplatov”.«

»Četrta dimenzija v osi ukrivlja potrebo po globini in prožnost dimenzionira brezskrbnost do prostora časa« (D. Fišer; Dimenzija)

@Facebook stran: Teater III