Revija Primus Spremljajte kulturne dogodke.
13. december 2025
Avtorica pesmi: Daniela Povše
Z objavami pesmi za otroke se v Primusu še nismo srečali, a treba je priznati, da je mladinska poezija zagotovo eden od najvažnejših pesniških žanrov. Najmlajši generaciji prinese prvo izkušnjo literarnega vživljanja v pesniško izrazje, krepi njihovo sposobnost abstraktnega razmišljanja in fantazijo in jih pripravlja na zahtevnejše tekste. Pesmi g. Povše se morda na prvo branje zdijo preproste, a v njej so skrite tiste prve iskrice, ki se vžgejo v otrocih, ko slišijo pesmi o stvareh, ki so jim blizu. S pesmijo Miklavž smo sicer prihod tega svetnika zamudili, a nikdar ni prepozno za okrepitev spomina na prijaznega moža, ki je bil pred dobrim tednom na obisku. Odločili smo se tudi za objavo pesmi v jeziku, ki nam je zgodovinsko blizu (tvegamo oceno, da gre za srbski oz. hrvaški jezik), svetovni prvak pa je tako ali tako vselej prava uspešnica, pa naj o tem zapoje še pesem.
Daniela Povše sebe predstavi takole: “Prihajam iz Savinjske regije iz okolice žalske občine. Izobrazba moja je administratorka oziroma podjetniško poslovanje. Pesmi pišem že iz srednje šole, ampak takrat še ni bilo tako resno je bolj kot hodi. Resno pisanju se posvečam približno 3 leto. Najrajši pišem otroško poezijo , čeprav se tudi kakšna druga najde vmes. Zakaj otroško? Ker otroška igrivost, smeh in iskrenost mi pričarajo nasmeh. Udeležujem se literarnih natečajev, ki se odvijajo po vsej Sloveniji od otroških tem do bolj resnih literarnih tem pisanja poezije. Udeležujem se jih že kar nekaj let. Moje pesmi so objavljene tudi na spletnem mediju ventilatorbesed , kjer je objavljenih več kot 40 mojih pesmi na otroškem kotičku. Ostale pesmi so objavljene pod rubriko Kultura – poezija.
Daniela, veliko uspeha vam želimo!
***
| Miklavž
December je pred vrati, Miklavžu se že smeji, otroci pisma pišejo, da jih veselo obdari.
Darila so v pripravi, Miklavž jih pridnim otrokom podari, parklji v gozdu, šibe s sekiro sekljajo, ki jih porednim otrokom razdeli.
A ves čar nastopi, ko se noč spusti, vsi že spijo, a le Miklavž takrat se prebudi.
Od hiše do hiše postopa, darila deli, da zjutraj ko dan nastopi, se nasmeh na obrazih rodi.
Dodir neba
Brod na jezeru, nas dvoje na njemu, krov nad našim glavama, prekriva naš zagrljaj galebovima. Plovimo polako, sa veslima u rukama, okolo jezera, drveča visoka, pored jezera na kopnu kafana, ja i ti plovimo dalje sa pičem u rukama, dok se visoka drveča, ne dotaknu neba, jedan pored drugoga, sa osmehom na licu, hvatamo ribe, u nadi da uhvatimo Šarana dva, i biće večera na žaru pečena. |
Svetovni prvak snežak
Včasih je majhen, včasih orjak, frizuro ima pobrito, kot kakšen gosak. Na glavi ima lonec, misli da je klobuk, v rokah pa metlo, oh, saj to je obup. Nos njegov je kot bi bil Ostržkov brat, njegov vrat, pa je od volne kosmat. Oči velike kakor sova, glasu nima, a nič ne de, saj ta snežak, svetovni je prvak. |
