Revija Primus Spremljajte kulturne dogodke.
!4. avgusta 2025, Piše: Uredništvo
Pročelje cerkvice Device Marije
V Primusu smo v lanskem maju že predstavili kulturniško in okoljsko gibanje Kultura- Natura Slovenija, ki deluje v Kropi, temu starodavnem, po kovaški tradiciji znanem kraju na Gorenjskem. Gibanje, ki ob res skromnih materialnih pogojih razvija vsakovrstne stike zlasti z društvi, ki se ukvarjajo z ohranjanjem kulturne dediščine, pa tudi s poezijo in prozo manj znanih slovenskih avtoric in avtorjev, deluje izjemno dinamično, saj se v njem letno zgodi takole okrog 10 dobro organiziranih dogodkov in prireditev. Varovanje kulturne dediščine je področje, ki je v precejšnji meri rak rana naše krovne organizacije, saj ZKD Slovenije v večji meri pokriva klasična ustvarjalna polja od ljubiteljske literature do vsakovrstnega glasbenega delovanja, številnih muzejskih društev in podobnih kulturnih društev pa se skoraj ne dotakne (isti problem kajpak velja tudi za JSKD). Prav zato se pogled čez to našo mejo zdi zanimiv, tudi konstruktiven, saj širitev sodelovanja nikakor ne bi smela škoditi prav nikomur.
***
Pot na Kapelco
Prvi vtis popotnika, ki se odpravi v Kropo, kraj pod mogočnimi pobočji Jelovice, je razodetje, kako lepo se ime gibanja Kultura . Natura Slovenija ujame z geografijo kraja, kjer domuje njegovo vodstvo. Ozka dolina, v kateri teče cesta proti Kropi, je z obeh strani obdana z zelenimi smrekovimi gozdovi, med katerimi se kajpak najde tudi kakšno listnato drevo. Pokrajina vzbuja vtis dobrega naravnega ravnotežja, kjer je domačinom uspelo, da njihova naselja ne motijo lepih pejsažev, ki se odpirajo takorekoč na vsakem metru. Prihod v Kropo, ki je največji kraj doline, osupne z pogledom na levo strmo pobočje, kjer za smrekovimi vrhovi kraljuje zvonik bele podružnične cerkve Device Marije, poleg nje pa stoji pripadajoča mežnarija. Območje označujejo z besedo Kapelca, je pa nekoliko podobno kar številnim na vzpetinah stoječih manjših cerkva, ki jih je veliko na Gorenjskem, pa tudi drugje po Sloveniji. A kroparska cerkvica je vendarle po svoje posebna: strma sicer solidna makadamska cesta, ki že na prvem klancu nažene grozo v kosti večini šoferjev, dobro brani kraj pred lagodnim dostopanjem ljudi, ki cenijo predvsem kulturo, naravo pa malo manj. Pravi obiskovalec mora tako zagristi svoja kolena in se povzpeti kakih dvesto metrov više, da bi lahko začutil lepoto narave in gozda, ki obrašča Kapelco. Če sklenemo: Kapelca uspešno združuje naravo in kulturno dediščino, ki sta vselej nekakšna uvertura v kulturni dogodek, ki ga obiščeš. Zanimiva simbioza, ki v vročih poletnih dneh zahteva tudi kakšno potno srago, a se na koncu vselej splača.
Zvenenje poezije in glasbe
Med lesenimi stenami in tihimi oboki cerkvice – tistega drobnega, a duhovno mogočnega središča gibanja Kultura–Natura Slovenija – se je zgodil pravi praznik besede in glasbe. Večer, prepojen z zvenom verza in odmevom klavirskih tipk, je bil finale pesniške nagrade Kresnice 2024.
Ob pesnicah, finalistkah natečaja, ki so s svojo prisotnostjo ali z odmevom v svojih pesmih oblikovale večer, je svoj čar dodala pianistka Adriana Magdovski iz Maribora. Njen recital ni bil zgolj glasbena točka, ampak dih, ki je polnil prostor med besedami.
Program sta vodili članica žirije Doris Jeretina in koordinatorka žirije Albina Čeplak, pridružil pa se jima je tudi predsednik gibanja Slavko Mežek.
Dobitnica pesniške nagrada Kresnice 2024 Alenka Jensterle Doležal s predsednikom gibanja Kultura- Natura Slovenija Slavkom Mežkom
In nato – tisti trenutek, ki ga udeleženci ne pozabijo:
“…Pesniško nagrado Kresnice 2024 prejme Alenka Jensterle Doležal za pesniško zbirko Ure in one – otrokom in pesnicam …”
Žirija je v obrazložitvi izpostavila večplastnost in celovitost nagrajene zbirke – intimno pesniško pripoved o ženski, materinski in ustvarjalni izkušnji, ki odpira vprašanja ljubezni in izgube, telesa in minljivosti, hrepenenja in tišine. V verzih Alenke Jensterle Doležal se stikajo glasovi mater in hčera, izpovedi nerojenih otrok, spomini, posvečeni preteklim pesnicam, in tiha, a nepopustljiva vprašanja o vlogi ženske v družbi.
Zbirka odpira tudi težke teme – posilstvo, splav, bolečino presekanih vezi – a jih ne izreka z obupom, temveč z zavestjo, da obstajajo vezi, ki preživijo tudi najtemnejše ure. Pesnica prepleta krhkost z močjo, izpoved s simboliko, preteklost z zdajšnjim trenutkom.
Laureatinja je kot trajen spomin prejela malo plastiko Kresnica akademske kiparke Sabe Skaberne. Vse finalistke so v dar dobile pesniško zbirko Za vse Ane na vmesnih postajah lanske nagrajenke Irene Pajnik Beguš, ki se tokrat zaradi bolezni ni mogla udeležiti dogodka – a so ji vsi prisotni poslali tople želje za hitro okrevanje.
Namesto zaključka
Podrobnejša obrazložitev nagrade je objavljena na spletni strani www.kultura-natura.si, več o avtorici pa je mogoče prebrati tudi v drugih javnih virih.
Zmagovalna zbirka Ure in one – otrokom in pesnicam bo izšla v knjižni zbirki Kresnice predvidoma konec leta 2025 – kot knjiga, ki bo dišala po globokih, resničnih in brezčasnih besedah. Primus si bo prizadeval, da bo kakšen njen delček pristal tudi na njegovih straneh.
