MUSICA NOSTER AMOR: MARIBORSKI GALLUS 2025

2. november 2025
Piše: Anamari Pečan (vse fotografije: Marjan Laznik)
Sredi oktobra je Maribor spet postal prestolnica ne le slovenske, marveč svetovne zborovske scene. Odvila se je najpomembnejša zborovska prireditev na našem ozemlju- mednarodno zborovsko tekmovanje Gallus 2025. V dvorani Union se je merilo nekaj izjemnih zborov iz Slovenije in tujine, na koncu pa se je z najvišjim priznanjem okitil eden od slovenskih pevskih zborov. Kaj hočete še več: dokaz, da slovensko zborovsko petje ostaja na najvišji ravni in je konkurenčno vsem drugim najbolje razvitim pevskim okoljem je tu!

Naša sodelavka Anamari Pečan je pazljivo spremljala tekmovanje in pripravila reportažo, ki dobro dopolnjuje razmišljanja in poročila, ki jih je bilo sicer mogoče zaslediti v lokalnih medijih in v reviji Naši zbori. Žal so na splošno (spet) zatajili osrednji mediji, ki so srečanju posvetili zgolj rutinsko, obrobno  pozornost. Dokaz o tem, kako odločilno vlogo pri poročanju lahko  igra (pristranska) osebna naklonjenost kulturnemu dogajanju, kjer ljubiteljska kultura zmerom odreže krajši konec, pa naj bo še tako kvalitetna, celo vrhunska.

***

Maribor je med 17. in 19. oktobrom 2025 ponovno zaživel v znamenju vrhunskega zborovskega petja. V mestu je namreč ponovno potekal eden izmed najuglednejših evropskih pevskih dogodkov – 18. Mednarodno zborovsko tekmovanje Gallus – Maribor, kjer so se žiriji in ljubiteljem zborovskega petja na najvišji ravni predstavile tako domače, kot tuje zasedbe z vsega sveta. Na tridnevnem dogodku, ki ga organizirajo Javni sklad RS za kulturne dejavnosti in njegova območna izpostava Maribor, Mestna občina Maribor, ZKD Slovenije in ZKD Maribor je bilo ponovno jasno, da je dober sloves tekmovanja več kot upravičen. Na tekmovanju je letos nastopilo osem zasedb. Predstavili so se tako evropski, kot azijski pevke in pevci, ki so v Maribor pripotovali iz Estonije, Indonezije, Italije, Latvije, Singapurja in Švedske. Letos sta se prvič po letu 2017, ko so na tekmovanju nastopili kar trije slovenski zbori, tekmovanja hkrati udeležila tudi dva slovenska zbora.

Mednarodno zborovsko tekmovanje Gallus – Maribor je prvič potekalo leta 1992, ko je bilo izvedeno hkrati z 12. državnim zborovskim tekmovanjem Naša pesem. Od tedaj poteka vsaki dve leti in se izmenjuje z Našo pesmijo. Tekmovanje je od leta 2008 vključeno tudi v Zvezo tekmovanj za Veliko nagrado Evrope.

Kot omenjeno, je na tekmovanju sodelovalo 8 zasedb, od tega 6 mešanih zborov, 1 moški zbor vokalni ansambel in 1 vokalna skupina. Žiriji so se predstavili: Komorni vokalni ansambel Vox pUNT (Estonija), The Archipelago singers (Indonezija), Vokalna skupina Novecento (Italija), Mešani zbor občine Ropaži Pa Saulei (Latvija), Komorni zbor One (Singapur), Akademski pevski zbor Tone Tomšič Univerze v Ljubljani (Slovenija), Zbor sv. Nikolaja Litija (Slovenija) in Mešani mladinski zbor Hedvig Eleonora (Švedska). Zasedbe so izvajale raznolik program in predstavile presek svetovnih trendov v zborovski glasbi, predvsem pa dokazale, da zborovsko petje ostaja eno najmočnejših orodij skupnega umetniškega izraza.

Tekmovalci so se letos kar najbolj potrudili navdušiti mednarodno žirijo v naslednji zasedbi: predsednica žirije – Karmina Šilec (Slovenija),Michael Joseph Barrett (Južnoafriška republika), Petra Grassi (Italija/Slovenija), Ban Sheng Toh (Singapur) in Mikael Wedar (Švedska). Petčlanska žirija je ocenjevala tehnično dovršenost, umetniški vtis, interpretacijo, ubranost in celostno prezenco zasedb, za vsako točko pa sta se skrivala tehten premislek ocena tega, kako so zasedbe predstavile preplet tradicije, inovativnosti in muzikalnosti.

Na prvem izmed koncertov so zbori v petek, 17.10. ob 19. uri nastopili s tradicionalnim ne-tekmovalnim programom in žiriji ter publiki predstavili tematsko zaokrožene programske sporede, ki so kar najbolje predstavljali njihove domače države in kulturno izročilo. Unionsko dvorano je tako najprej preplavila zelo zanimiva paleta zvokov in skladb, ki jih na zborovskem parketu sicer redkeje slišimo. Letos se je kar nekaj zasedb tudi zelo potrudilo pri kostumih, kar je na odru pričaralo še večjo avtentičnost. S tem koncertom in z zvokom značilnih Gallusovih fanfar je bilo tekmovanje uradno odprto.

Tekmovanje se je zares začelo v soboto, 18.10. 2025, s koncerti ob 10.30, 12.30, 16.30 in 19.00.

Na dopoldanskih koncertih so se zasedbe, kot običajno, predstavile z obveznim programom, kjer so bile letos obvezne: skladba Jacobusa Handla Gallusa po lastni izbiri, skladba iz obdobja romantike napisana do leta 1920 po lastni izbiri, in nova priredba slovenske ljudske pesmi, izbrana je bila Eno rožco jaz imam (istrska ljudska iz Doline pri Trstu) Andreja Makorja. Zborovodji, zborovodkinje in umetniški vodja so izbrali raznolike programe in uporabili različne pristope k izvedbi obvezne ljudske skladbe. Poleg obveznega Gallusa smo letos lahko slišali tudi kar nekaj večinoma mirnih sakralnih skladb. Pri obvezni ljudski skladbi je bilo najbolj zanimivo poslušati tuje zbore, ki so z velikim zanosom in precej spretno usvojili slovensko besedilo.

Koncert ob 10.30 je otvoril Mešani mladinski pevski zbor Hedvig Eleonora iz Stockholma, mlada zasedba s precej odraslim zvokom, ki se je pogumno postavila na oder velikega tekmovanja. Pri pevcih je bilo opaziti navdušenje, program pa je bil izveden z veliko mero natančnosti in dobro energijo. Naslednji so se predstavili pevci in pevke Komornega vokalnega ansambla Vox pUNT. Zasedba se je poleg obvezne ljudske predstavila še z Gallusovim Ab oriente venerunt magi in Beati quorum via Charlesa Villiersa. Kot edini v kategoriji malih vokalnih skupin je vokalni ansambel zvenel sproščeno in ubrano. Sledil je nastop Vokalne skupine Novecento iz Italije, ki je bila v resnici 23-članski moški zbor. Koncert je sklenil nastop Akademskega pevskega zbora Tone Tomšič Univerze v Ljubljani pod vodstvom Rahele Durič. Zbor z dolgoletno tradicijo, katerega zasedba se je v zadnjih letih ponovno nekoliko razširila in okrepila, je obvezni program izvedel suvereno, doživeto in z mehkim zvokom.

Po kratkem predahu se je tekmovanje nadaljevalo s koncertom ob 12.30. Prvi so na oder stopili pevci in pevke iz Latvije – Mešani zbor občine Ropaži Pa Saulei. Iz Gallusovega pestrega opusa je zborovodkinja izbrala Mirabile mysterium, enega izmed redkih kromatičnih motetov, ki se ga na zborovskem parketu sliši izjemno redko, saj skladba zaradi svoje kompozicije od pevcev zahteva izjemno preciznost ter barvno in zvočno usklajenost. V zadnjih letih se baltski zbori zelo radi predstavijo s skladbami svojih rojakov oz. s skladbami skladateljev, ki so jim geografsko blizu, in tudi latvijska zasedba tu ni bila nobena izjema, kot drugo obvezno skladbo so namreč izbrali Sanu taluma svojega rojaka Emilsa Darzniša. Zbor je nastopil zelo doživeto. Naslednji je bil na vrsti Komorni zbor ONE iz Singapurja. Zbor je imel na odru prav posebno energijo, saj je izgledalo skoraj, kot da bi si pevci želeli med petjem tudi plesati, čeprav skladbe niso imele koreografije, zato je bil nastop resnično precej drugačen od ostalih. Sledil je nastop še enega azijskega zbora, in sicer The Archipelago Singers iz Indonezije. Po naključju so izvedli isti motet, kot zbor pred njimi in sicer Gallusov Musica Musarum Germana. Pri izvedbi prve skladbe je bilo mogoče začutiti še nekaj nervoze, do tretje skladbe Eno rožco jaz imam pa so se pevci že čisto sprostili, zato je bila njihova izvedba zelo korektna. Drugi koncert je zaokrožil nastop Zbora svetega Nikolaja iz Litije pod vodstvom Helene Fojkar Zupančič. Zbor je nastopil suvereno in ubrano, zborovodkinja pa je med Gallusa in obvezno ljudsko skladbo na koncertni spored uvrstila še Brucknerjev Christus factus est.

V popoldanskem delu tekmovanja, ki se je nadaljevalo s koncertoma ob 16.30 in 19.uri so se zbori žiriji predstavili s prostim programom. Zbori so se do začetka drugega dela očitno do konca »prebudili«, saj sta bila koncerta resnično zelo drugačna od jutranjih dveh, pa ne samo zaradi programa, vsi zbori so zveneli precej drugače.

Koncert prve skupine se je začel ob 16.30, kot prvi so nastopili pevci Vokalnega ansambla Vox pUNT. Za prosti program so izbrali skladbe treh severnoevropskih skladateljev, Arva Parta, Tonuja Korvitsa in Jaakka Mantyjarvija. Njihov nastop je bil zelo miren. Naslednji je bil na vrsti Akademski pevski zbor Tone Tomšič Univerze v Ljubljani. Zborovodkinja je na tekmovalni spored uvrstila Pahorjev Oče naš hlapca Jerneja, priljubljeno skladbo prekaljenih slovenskih zboristov, To see a world Svena-Davida Sandstroma in zanmimivo skladbo Father Thunder latvijske skladateljice Laure Jekabsone. Zbor je prvo skladbo izvedel z velikim zanosom, se pri drugi pokazal v nekoliko mirnejši luči in s tretjo žiriji in publiki predstavil tudi nekaj novega in drugačnega. Sledila sta še nastopa Mešanega zbora občine Ropaži Pa Saulei in The Archipelago singers. Prvi so se predstavili z zanimivima skladbama še dveh latvijskih skladateljev, Rihardsa Dubra in Peterisa Vasksa, in nastopili s precej večjo količino zvoka, kot v jutranjem delu. The Archipelago singers so svoj nastop otvorili z Becovo skladbo Immaculata in s sakralno tematiko nadaljevali tudi pri naslednjih dveh skladbah. Ta zbor je nastopil s še bolj polnim zvokom, kot tisti pred njim.

Na zadnjem sobotnem koncertu, ki se je pričel ob 19. uri so nastopili Vokalna skupina novecento, Mešani mladinski zbor Hedvig Eleonora, Zbor sv. Nikolaja Litija in Komorni zbor ONE. Moški zbor, ki je nastopil prvi, se je žiriji predstavil z bolj mračnim programom, ki je na odru žal izpadel malenkost enolično. Pevci Mešanega mladinskega zbora Hedvig Eleonora so ponovno pokazali, da ima njihov zvok precejšen potencial, prav lepo in mladostno je zazvenel predvsem Cantate Domino Claudia Monteverdija. Pri nastopu Zbora sv. Nikolaja Litija smo bili priča stilsko zaokroženemu sporedu, zanimivo pa je bilo tudi, da so kot zadnjo skladbo tudi oni izvedli skladbo Father Thunder. Komorni zbor ONE je izvedel stilsko zelo različne in zanimive skladbe, ponovno pa je bilo videti, kako živahna zasedba so. Z njihovim nastopom je bil sklenjen drugi tekmovalni dan.

V soboto ob 21. uri je žirija v povsem polni Unionski dvorani razkrila pet finalistov, ki so se uvrstili v veliki finale. To je uspelo naslednjim zasedbam: kar obema slovenskima zboroma – Akademskemu pevskemu zboru Tone Tomšič Univerze v Ljubljani in Zboru sv. Nikolaja Litija, poleg njih pa so bili izbrani še – The Archipelago Singers (Indonezija), Komorni zbor ONE (Singapur) in Mešani zbor Pa Saulei (Latvije).

V velikem finalu, ki se je odvil v nedeljo, 19.10. 2025 ob 11. uri se je nato pomerilo omenjenih zborov. Iz tekmovalnih sporedov je bilo razvidno, da so imeli zborovodje in zborovodkinje pri sestavi programa zelo različne taktike. Programi so bili sestavljeni kot preplet starega in novega, nežnega in močnega, samo modernega, bolj ljudsko usmerjenega in tudi stilsko zaokroženega. Žreb v soboto zvečer je določil, da je prvi nastopil Zbor sv. Nikolaja Litija, sledili pa so Komorni zbor ONE, The Archipelago Singers, Akademski pevski zbor Tone Tomšič in Mešani zbor Pa Saulei. Boj med zbori je bil zelo napet in hitro je bilo jasno, da bo imela žirija kar zahtevno pri izbiri zmagovalca. Po koncu koncerta se je v zraku še vedno čutila napetost, tako tekmovalci, kot prekaljeni zboristi, ki so poslušali večino ali vse koncerte pa so hitro začeli razmišljati o končnem vrstnem redu.

Rezultati so bili razglašeni v nedeljo popoldne in po napetem čakanju je žirija za aboslutne zmagovalce z doseženimi 94,5 točke razglasila Zbor sv. Nikolaja Litija z zborovodkinjo Heleno Fojkar Zupančič. Drugo mesto so z 90,5 točke osvojili The Archipelago Sigers (Indonezija), tretje pa z minimalno razliko in 90,3 točke Akademski pevski zbor Tone Tomšič Univerze v Ljubljani. Zmagovalci tekmovanja so se uvrstili tudi v finale za veliko zborovsko nagrado Evrope, ki bo potekal 18. aprila 2026 prav v Mariboru. Ker pa je Akademski pevski zbor Tone Tomšič Univerze v Ljubljani septembra 2025 zmagal na Mednarodnem zborovskem tekmovanju Baltskega morja v Jurmali (Latvija) in se prav tako uvrstil v finale, se bosta zbora prav kmalu lahko spet pomerila na najvišjem nivoju.

Zborovski praznik v Mariboru se je tako zaključil z vsesplošnim navdušenjem tako žirije, kot zveste publike. Spet se je pokazalo, da je zborovsko resnično ena izmed najboljših poti do ubranosti in enotnosti v današnjem vrvečem in razklanem svetu.