FRANCI PIVEC: »TO MORA BITI ČAS KULTIVIRANJA DIVJE ČLOVEŠKE NARAVE«

Govor mag. Francija Pivca ob prejemu zlate plakete JSKD

Franci Pivec, dolgoletni predsednik in častni član Zveze kulturnih organizacij Slovenije, je 23. januarja 2020 v Hribarjevi dvorani Ljubljanskega gradu prejel najvišje priznanje JSKD – zlato plaketo. V govoru se je v svojem in v imenu ostalih petih dobitnikov priznanj zahvalil za prejeta priznanja in na kratko razgrnil svoje videnje zgodovine in bodočega razvoja ljubiteljske kulture. Govor zaradi visoke aktualnosti objavljamo v reviji Primus.

Mag. Franci Pivec prejema zlato plaketo od mag. Marka Repnika, direktorja JSKD. Foto: Matej Maček

»Cenjene gospe in gospodje, drage društvenice in društveniki!

Prva je zadolžitev, da se v imenu vseh prejemnikov zahvalim za podeljena priznanja. Veliko nam pomenijo in nas spominjajo na svetlo stran naših prizadevanj za človeka vredno življenje. Eni še s polno paro, drugi s preostankom energije, bomo s priznanji potrjeno poslanstvo nadaljevali in ostali zvesti stoletnemu, množičnemu, raznolikemu, v mnogih primerih tudi virtuoznemu, vselej pa prijateljskemu in zagotovo  neuničljivemu gibanju naše amaterske kulture. Brez nje ni napredne Slovenije, zato ji družno kličemo še na mnoga leta!

Ponazoril bi vam rad, kako nas kulturno društvo vpenja v zgodovinski lok slovenske kulture: prvo društveno izkaznico mi je l. 1957 podpisal Ivan Regent, ki je na začetku prejšnjega stoletja ustanovil tržaški Delavski oder, kamor je hodil svoje najpogumnejše misli razlagat njegov prijatelj Ivan Cankar. Čez nekaj dni se bomo v Mariboru spominjali prvega povojnega predsednika naše krovne organizacije Prežihovega Voranca ob 70-letnici njegove smrti. Za ustanovitev kulturnega društva na Ravnah ga je v šoli za zadružnike vnel Janez Evangelist Krek. Tradicija v naših društvih pa ni čaščenje preteklosti, ampak prepoznavanje izkušnje, da so najvažnejše nove ideje, ki jim je treba dati prostor in jih podpirati. Pa, saj je bilo to jasno že Vodnikovi sraki: »Jajce več ko’ puta ve!« Kulturno društvo je vse tisto, za kar si danes izmišljamo nove pojme: inovativna jedra, inkubatorji idej, projektne skupine, iniciative, mreže itd.«

Na fotografiji so poleg Francija Pivca in Marka Repnika še prejemniki srebrnih plaket JSKD-ja: Jožko Hudl, Milan Pavliha in Branimir Ritonja ter prejemnika zlatega znaka JSKD-ja: Tomaž Krajnc in Tadeja Vulc. Foto: Matej Maček

»Ni točne številke, koliko nas je v kulturnem amaterizmu, kar me ne skrbi, dokler nas je tako mnogo in smo povsod ter predstavljamo najbolj razprostranjeno strukturo slovenske družbe. Množičnost je pomembna, ker se z njo izkazuje razumevanje kulture kot veziva skupnosti, česar niti približno ne more nadomestiti potrošništvo v kulturni industriji. ‘Pitmanov efekt’ namreč pojasnjuje, da tudi amater ‘pade noter’ in začne umetnost doživljati iz ustvarjalnega procesa samega. Morda pretiravamo, da smo glede amaterske kulture iznad vseh drugih držav in moramo tudi mi imeti pred očmi opozorilo Roberta Putnama, da je osipanje kulturnih društev znak prevlade nedemokratičnih in odtujenih odnosov v družbi, saj dokazov za to v svetu žal ne manjka. Nadgradnja množičnosti z vrhunsko kakovostjo naših društvenih stvaritev je bistvena, ker dokazuje, kako veliko so amaterji pripravljeni narediti, ne za svoj zaslužek, ampak za kulturno dobrobit družbe.«

Za dobrobit kulture je na slavnostni prireditvi nastopil tudi Akademski pevski zbor Maribor. Foto: Matej Maček

»Gosta mreža kulturnih društev, razpeta čez ves slovenski kulturni prostor, prva zazna razvojne anomalije in glasno opozarjamo, da se naša država ne razvija enakomerno, pač pa se razlike povečujejo. Krivda je na obeh straneh: lokalne oblasti največkrat sploh nimajo kulturne politike, državna skrb za kulturo pa upada s kvadratom oddaljenosti od centra. Naša društva za svojo vlogo pri zagotavljanju dostopnosti kulture prejmejo samo še četrtino javnih sredstev, tri četrtine zberemo člani sami.

Kulturna društva dobro odslikavajo večkulturnost okolij, v katerih delujejo, bodisi s pisano sestavo svojih skupin ali z množico etnično opredeljenih društev. Naša publika rada sprejema sporočila iz drugih kultur. Znak popolnega nepoznavanja so kritike, da to ogroža slovenstvo, saj je resnica obrnjena – to je najboljša pot za krepitev kulturne identitete naše države. JSKD in ZKD opravljata na tem področju izjemno pomembno domoljubno poslanstvo in sta v tem pogledu znanilki časa, ki prihaja – časa odprtosti, strpnosti in ustvarjalnosti.  To mora biti čas kultiviranja divje človeške narave z resnico in obzirnostjo, ki vodita v modrost  – sapientia.«

Modro bi bilo prebrati tudi, kako se z izzivi spopadajo pesniki, pišoči na portalu pesem.si.