Revija Primus

LJUBLJANA IMA E-TALENT

Dragi pevci, inštrumentalisti, plesalci, igralci in performerji!   Počasi, a vztrajno se približuje pomlad, ki prinaša svežo, zdravilno sapico in napoveduje kulturno prebujo. Če kot plesni, dramski in glasbeni ljubiteljski ustvarjalci ali performerji nastopate sami, v tandemu, skupini ali imate bend, če vas srbijo pete, jezik, glasilke ali vas kliče inštrument, potem vas JSKD OI Ljubljana v sodelovanju z ZKD ...

Več »

POETIČNI SPREHOD PO NOVI GORICI: »Z LITERARNIM ZEMLJEVIDOM TUDI MESTO POSTANE KNJIGA.«

Piše: Anja Mugerli   V času, ko so kulturni dogodki odpovedani ali pa v najboljšem primeru potekajo v virtualni obliki, se je tudi že tradicionalni novogoriški knjižni festival Mesto knjige oziroma njegova zimska različica Knjige pod jelkami v večji meri preselil na splet. Toda lanskoletni festival, ki je pod okriljem Društva humanistov Goriške potekal med 15. in 24. decembrom, ni ...

Več »

NAGRAJENI ZAOBLJUBLJENI ŽENOBER

Strokovni žirantki Aleksandra Kocmut in Veronika Šoster sta iz  literarne volilne skrinjice po študioznem volilnem molku med 83 pismi odbrali šifre, za katerimi se skrivajo naslednja imena.   Literarna zaobljubljenka je postala pesnica in kantavtorica Katarina Juvančič, ki ji Zveza kulturnih društev Slovenije poklanja finančno nagrado v višini 150 evrov. Drugo nagrado si je prislužila Zala Reberc, tretjo pa Janja ...

Več »

»MAK JE FESTIVAL, KJER VSI DIHAMO KOT ENO!« PRAVI VODJA GREGOR POČIVALŠEK

Piše: Katja Gorečan   »Kako sem lahko oddaljen tako zelo, če nikdar nikamor nisem odšel« poje Martin Ramoveš, ki je letos že drugič nastopil na kantavtorskem festivalu MaK. Mednarodni kantavtorski festival MaK, ki ga prirejajo pod okriljem Kulturnega društva Grobelno, je decembra 2020 praznoval deseto obletnico, tokrat s spletno izvedbo koncerta treh slovenskih kantavtorjev: že omenjenega Martina Ramoveša, Jureta Lesarja ...

Več »

KO SE JEZ PODRE ALI MIKLAVŽ KOMELJ: NI MOGOČE ČAKATI ZAMAN

Piše: Aleš Jelenko   O poeziji Miklavža Komelja je bilo napisanega že marsikaj, a zagotovo tudi marsikaj še bo. Komelj namreč še vedno piše. Piše odločno. Piše, kot da bi pisal prvič, kot da doslej ne bi povedal še ničesar. Njegove besede tudi tokrat predrejo in podrejo jez ter se z vso silo zaženejo proti bralcu. Tokrat z zbirko Ni ...

Več »

MARKO MATIČETOV: POEZIJA NA BALINIŠČU

Piše: Aleš Čeh   Kakor pisanje poezije je tudi igranje večkrat nagonsko. Herbert Spencer izvor igre denimo vidi v razbremenitvi preobilja življenjske moči, Freud pa v svojih zbranih delih pesništvo kot razrešitev fantazij in želja, ki jih odrasli ne morejo uresničiti skozi igro, saj jim družba to na nek način brani. A v primeru pričujoče zbirke ne govorimo o nagonski ...

Več »

OB 100-LETNICI ŠENTJAKOBSKEGA GLEDALIŠČA DIREKTOR MILAN GOLOB SPOROČA: »NAZDRAVLJAMO UMETNOSTI, LJUBEZNI IN ŽIVLJENJU!«

Piše: Sara Špelec   Kdor se bo mudil na ljubljanskem Krekovem trgu 2, kjer domuje naše najpomembnejše ljubiteljsko gledališče, utegne srečati čisto posebnega goloba. Nebo je zamenjal za šentjakobski prestol, a je kljub stoletnim krilom prizemljen, (pri)srčen in predvsem izredno razgledan sogovornik, ki lahko ure in ure govori o lomilcih jezika, ustroju gledališkega srca in neoliberalistično onesnaženem intelektu …, ki ...

Več »

SLAM POETRY 2020 V MARIBORU: »ŽIVA POEZIJA, LJUBEZEN MOJA!«

Piše: Petra Koršič   Stopam po turobni obrečni poti v Trnovem v Ljubljani in med hojo kakor običajno snujem besedilo. Za mano je ogled obeh polfinalnih tekmovanj živega odrskega nastopanja s poezijo, imenovane slempoezija, v originalu Slam Poetry. Za menoj sta tudi prvi in celo drugi krog finala. Občutim, da sem končno vzljubila nahrbtnike; morda zato, ker je vse tako ...

Več »

LIRIČNO TIHOŽITJE: O MEDITATIVNI POEZIJI AFANASIJA FETA

Piše: Luka Benedičič   Afanasij Afanasjevič Fet (1820–1892) je bil eden najpomembnejših ruskih postromantičnih pesnikov 19. stoletja – ob boku z Nekrasovom, Tjutčevom in še kom. Čeprav ima v ruski poeziji mesto klasika, je Fet na slovenskem literarnem tržišču precejšnja neznanka. Prvi sodobnejši prevod Feta v slovenski jezik je prispeval Drago Bajt (leta 1979) z objavo v Sodobnosti, prevajala pa ...

Več »

NEIMENOVANJE MAG. MARKA REPNIKA: »NA VRSTI JE OČITNO LJUBITELJSKA KULTURA.«

Pismo Zveze kulturnih društev Slovenije   Četrtek, 24. december 2020, bo za ljubiteljsko kulturo obveljal kot žalosten dan. Kljub korektno izvedenemu javnemu natečaju, na osnovi katerega je nadzorni odbor Javnega sklada Republike Slovenije za kulturne dejavnosti (JSKD) že v oktobru predlagal ponovno imenovanje dosedanjega direktorja g. Marka Repnika, Vlada RS iz neznanih razlogov tega ni storila.     JSKD je ...

Več »