Revija Primus Spremljajte kulturne dogodke.
3. maj 2024
S člankom, ki ga je podpisal g. Slavko Mežek, predsednik društva Kultura- Natura Slovenija, vam predstavljamo kulturno gibanje, ki se ukvarja s področjem varovanja in obujanja kulturne dediščine, pa tudi z promocijo skupnega kulturnega prostora, torej s stiki z našimi rojaki v sosednjih državah. Obe področji se na prvi pogled zdita odmaknjeni od dejavnosti, ki jih izvaja večina društev, članic in članov zvez kulturnih društev; delna izjema je področje folklore, ki vsekakor vsebuje veliko zlasti nesnovne dediščine. Sistematično se s promocijo skupnega kulturnega prostora v Sloveniji pravzaprav ne ukvarja malone nihče, čeprav je sodelovanja v obliki izmenjav obiskov kulturnih društev precej. Prav zaradi tega delovanje gibanja Kultura- Natura Slovenija lahko vzbudi pozornost, saj ponuja izkušnje in dobre prakse tam, kjer vsi po malem delujemo in se zavedamo, da je to koristno, vendar je sistemske pomoči, nasvetov in izmenjav izkušenj ter novih vizij vsekakor premalo. Avtor je predstavljen na www.obrazislovenskihpokrajin.si, Gorenjska
Piše: Slavko Mežek
O društvu oz. gibanju
Mežnarija pri Kapelci nad Kropo, sedež gibanja
Gibanje KULTURA-NATURA SLOVENIJA je nevladno prostovoljno civilno gibanje, ki podpira, spodbuja in povezuje posameznike ter civilne pobude na področjih raziskovanja, predstavljanja, varovanja, ohranjanja in uveljavljanja slovenske kulturne in naravne dediščine / krajine. S svojimi dejavnostmi širi zavest in znanja o dediščinskih vrednotah med prebivalstvom na skupnem slovenskem kulturnem in etničnem prostoru.
Od leta 2009, ko se je reorganiziralo in preimenovalo iz nekdanje ustanove Slovenia Nostra, raste predvsem iz ljudi, ki so bili predlagani ter izbrani kot prejemniki priznanj NAŠA SLOVENIJA, s katerimi nagrajuje zgledne dosežke iz uvodnega orisa dejavnosti. Doslej je bilo na že dvanajst razpisov poslanih okoli 400 nominacij, podeljenih pa 135 priznanj v štirih kategorijah. Prejemniki so iz vseh slovenskih pokrajin in zamejstva, njihove dejavnosti pa predstavljajo neizmerno bogastvo pri ohranjanju in uveljavljanju slovenske biti. Že dvanajsta podelitev priznanj Naša Slovenija (2024) bo 8. junija v vasi Sveče v Rožu na Koroškem.
Gibanje Kultura-Natura Slovenija se udejanja tudi z drugimi projekti in pobudami (Slovenski kozolec, Po bečelah se vižej, pesniška nagrada Kresnice, čezmejni festival otroških iger Ringaringaraja, Mojstri pevci – Kropoa, itd).; glej spletno stran www.kultura-natura.si). Sedež gibanja je v Mežnariji pri Kapelci nad Kropo (Kropa 4, 4245 Kropa), programski epicenter pa ima tudi v Veberičevi domačiji v Seliščih sredi Prlekije (občina Sveti Jurij ob Ščavnici).
Projekt (Ne)znano zamejstvo
Kamniški gimnazijci na borjaču kraške hiše v Repnu
Pobudo za projekt (NE)ZNANO ZAMEJSTVO sem dal že leta 1996 kot človek, ki je veliko delal v kulturi zlasti na Gorenjskem. Leta 1997 je bil projekt ob pomoči Urada Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu in Turistične zveze Slovenije (Gosttur Maribor, 1997). tudi formalno ustanovljen. Odgovornost in skrb za razvoj ter preživetje projekta je kmalu v celoti prevzela čezmejna ustanova / fundacija Poti kulturne dediščine (PKD Slovenija), ki sem jo ustanovil skupaj z nekaterimi zamejskimi kulturnimi organizacijami in posamezniki; danes pa sodi med stalne programe gibanja Kultura-Natura Slovenija.
Kaj delamo? V osnovnih in srednjih šolah, pa tudi pri številnih odraslih ciljnih skupinah (npr. pedagoški kolektivi, ljudske univerze, društva upokojencev, svetovalne službe, občine, … tujci) so priljubljene in cenjene vodene ekskurzije (Ne)znano zamejstvo med Trstom, Gorico, Celovcem in Monoštrom. Od leta 2000 smo jih izpeljali ali vsaj pripravili že blizu 900. Oblikovanih in preizkušenih je 20 različnih tematskih poti. Popotovanja po Tržaškem, Goriškem, Benečiji, Reziji, Kanalski in Ziljski dolini, Rožu, Celovcu z okolico, Podjuni, po slovenski okolici avstrijske Radgone, v Porabju in tudi na Hrvaškem odkrivajo tako slovensko kot tudi multikulturno bogastvo križišč evropskih kultur in jezikov na ozemlju, na katerem živimo. Pri izvajanju programov sodeluje okoli 250 (večinoma) prostovoljnih zamejskih sodelavcev, društev, kulturnih in gospodarskih organizacij… Udeleženci v neposrednem stiku z domačini doživljajo bogato kulturno-zgodovinsko in naravno dediščino ter spoznavajo aktualni družbeni, kulturni in gospodarski utrip med Slovenci v pokrajinah za našo državno mejo..
Projekt (Ne)znano zamejstvo bogati skupni slovenski prostor tudi z razstavami, dogodki, medijskimi zapisi, radijskimi in TV oddajami, s predavanji, strokovnimi usposabljanji, koristnimi informacijami, čezmejnimi projekti. Sodeluje na raznih tematskih posvetih, sejah komisije in srečanjih Slovencev z vsega sveta v Državnem zboru, strokovnih srečanjih narodopisnih institutov doma in v tujini, na kulturnih, izobraževalnih in turističnih srečanjih ter sejmih ipd.. Uspešno spodbuja nujnost rednega poročanja o zamejstvu v osrednjih in lokalnih medijih. Podrobnosti in posamezne poti so predstavljene na www.kultura-natura.si (> projekti).
Slovenski kozolec na seznam kulturne dediščine pri UNESCO!
Kozolec je eden najbolj prepoznavnih objektov slovenske ljudske arhitekture in kulturne krajine, kar so poudarila mnoga prepoznavna imena slovenske etnologije in etnografije. »Kozolec je spoznavni znak Slovenije!« »Kozolec je spomenik slovenskega ljudskega stavbarstva.« (dr. Tone Cevc, 1993) »Kjer stojijo kozolci, najdeš slovenske korenine.« (Jaka Čop, 1993) »Kozolec je naša arhitektura, edina etnična arhitektura, kar jih poznam. Kozolec označuje etnični prostor Slovenije.« (prof. dr. Borut Juvanec, 2024)
Obnovitev Fanikinega kozolca – samca, Rut, Baška grapa, 1996
Sodobni časi, novodobno kmetijstvo, spremenjeno in marsikje pozidano podeželje ter izginjajoča narodna ozaveščenost žal kozolcu niso ravno naklonjeni. Projekt Slovenski kozolec si s preprostim sloganom »Ohranimo slovenski kozolec!« že od leta 1993 na najrazličnejše načine prizadeva opozoriti na nujnost sistemske zaščite, raziskav, ovrednotenja in smiselnega ohranjanja tega pomnika našega stavbarstva, tesarskega znanja ter poltisočletnih tradicij.
Projekt se je začel z izidom dokumentarne fotomonografije Slovenski kozolec / The Slovene Hay-rack (fotograf Jaka Čop, etnolog dr. Tone Cevc, prevod dr. Irena Šumi in Victoria Raschke, oblikovanje Janez Suhadolc; AGENS Žirovnica, 1993). Nadaljeval se je s prvo postavitvijo istoimenske razstave arhitekturnih maket in risb (arhitekt Boran Hrelja, 1994, Ljubljana), ki je te dni postavljena že 140-ič (v Slovenski matici Ljubljana), sicer pa je razstava po dolgem in počez prepotovala Slovenijo, Evropo, ZDA … Leta 1996 je bilo v Rutu nad Baško grapo ustanovljeno vseslovensko gibanje Ohranimo slovenski kozolec.
Pred leti je na tematskem posvetu Kozolec včeraj – danes – jutri? (Bler 2017) spontano vzniknila pobuda »Kozolec na UNESCO!« Žal je imenitno in obetavno čezmejno namero ustavila pandemija … Z nedavnim istoimenskim dogodkom pod pokroviteljstvom Slovenske matice v Ljubljan se ta pobuda obuja. Ustanovljena je kompetentna delovna skupina ekspertov, ustanov, organizacij, občin, vanjo bodo vključeni izbrani vzorni lastniki in mojstri, pa tudi predstavniki čezmejnih pokrajin od Južne Tirolske do Benečije, švicarskega Graubündna, pa na avstrijskem Koroškem od Ziljske doline do Podjune in seveda tudi vse slovenske pokrajine, kjer kozolci (še) bogatijo kulturno krajino. Z namensko avkcijo in prodajo legendarne knjige Slovenski kozolec pa začenja dediščinska fundacija (heritage fund) DOTA.SI zbirati sredstva za obnovo in revitalizacijo Slovenčevega stoha v Rutu nad Baško grapo, kamor bo umeščena tudi stalna predstavitev projekta.
Gibanje Kultura-Natura Slovenija je s projekti vred na marsikateri spletni strani, s podatki vred seveda tudi na http://www.kultura-natura.si .
