ZBOROVSKI PRAZNIK 2024 ALI NAŠA PESEM SE VRAČA!


26. april 2024,

Piše: Anamari Pečan, Foto: Janez Eržen

V soboto, 20. aprila, in nedeljo, 21. aprila 2024, se je v mariborski dvorani Union odvilo že 28. tekmovanje slovenskih pevskih zborov Naša pesem. Tekmovanja se je udeležila pestra diaspora vokalnih skupin in zborov, ki so se predstavili z raznolikim programom slovenskih in tujih skladateljev. Po letu 2022, ko se je tekmovanje odvilo v tekmovalno-revijalnem formatu, se je tokrat že v zraku čutilo, da se med zborovskimi navdušenci najbolj priljubljeno domače tekmovanje vrača v ustaljene tirnice, kar je bilo nadvse prijetno spoznanje. V dveh dneh se je preko petih koncertov na odru zvrstilo 20 pevskih zasedb. Predstavili sta se 2 ženski in ena moška mala pevska skupina ter 2 ženska, 2 moška in 13 mešanih zborov. Kar 7 od 20 zasedb in 12 od 20 zborovodij se je na tekmovanju predstavilo prvič. Slišali smo lahko tudi pet novih sklad in pet prvih izvedb, zaradi česar je bilo poslušanje samo še bolj zanimivo. Nastope je ocenjevala strokovna žirija v sestavi Tadeja Vulc, Primož Kerštanj, Aira Birziņa (Latvija) in Esteban Urzelai (Baskija, Španija), predsedovala pa ji je Urša Lah, ki je letošnjo izvedbo ocenila kot zelo obetavno. Tekmovanje se je pričelo v soboto, 20. aprila 2024, ob 10.30 s koncertom, na katerem so nastopile vse tri male pevske skupine.

Nastop ženske Vokalne skupine Virtus iz Frama, ki jo vodi Dora Ožvald, je bil prvi v vseh pogledih, z njim se je 28. Naša pesem, poleg tega pa so tako vodja skupine kot pevke na mariborskem odru stale prvič. Pevke v desetčlanski zasedbi so ne glede na pritisk prvega nastopa zvenele ubrano in suvereno.

 

 

 

 

 

 

 

 

Sledil je nastop moške Vokalne skupine Ad Hoc iz okolice Celja. Devetčlanska zasedba in njihov vodja skupine so bili prav tako kot Vokalna skupina Virtus na tekmovalnem odru prvič. V svoj tekmovalni spored so uvrstili pet del moških skladateljev, ki so bila stilno precej različna in so jih pevci odpeli s prijetnim zvokom.

 

 

 

 

 

 

 

 

Kot tretje so se predstavile pevke iz Vokalne skupine A capella iz Rač. V tekmovalni spored so uvrstile dve sakralni skladbi in tri skladbe slovenskih skladateljev, ena izmed njih je bila tudi prvič izvedena noviteta Toneta Žuraja Školnik je na lüšna stvar, ljudska iz Podgorcev pri Ptuju, napisana leta 2023).

 

 

 

 

 

 

 

 

Tekmovanje se je nadaljevalo z drugim koncertom, ki se je pričel ob 12.30, na njem so prve nastopile pevke Komornega zbora Cantabile. Tudi ta zasedba se je z zborovodkinjo Andrejo Došler na mariborskem odru predstavila prvič. Pevke so zvenele dokaj suvereno, a dekliško nežno, saj je zasedba precej mlada.

 

 

 

 

 

 

 

 

Naslednji je bil na vrsti Akademski pevski zbor Univerze na Primorskem z dirigentom Ambrožem Čopijem, tokrat v samo ženski zasedbi. Pevke so bile na odru zelo energične, njihov tekmovalni spored pa je bil sestavljen iz del Gallusa, Česnokova, Beca, Merkuja in Dovića.

 

 

 

 

 

 

 

 

Kot tretji na drugem koncertu so se predstavili pevci Komornega moškega pevskega zbora Davorina Jenka iz Cerkelj z zborovodkinjo Nežo Križnar Ristič. To je bila zasedba z gotovo najbolj zanimivo starostno strukturo na tekmovanju, saj v zboru pojejo pevci, stari od 19 pa vse do 79 let. Iz njihovega programa sta še posebej izstopali noviteta Damijana Močnika Kličem vas, ki je bila tokrat tudi prvič izvedena, in pa pogosto izvajana Da lipa ma! Ke bëjna jë? Ambroža Čopija, za katero je več poslušalcev dejalo, da so skladbo tokrat verjetno prvič slišali v priredbi za moški zbor.

 

 

 

 

 

 

 

Kot zadnji na drugem koncertu se je predstavil Mešani pevski zbor Viva Brežice, ki ga vodi Krištof Strnad, še en letošnji debitant. Zbor se je predstavil s stilno in tematsko raznolikim programom in je na odru deloval energično in suvereno.

 

 

 

 

 

 

 

 

Že je bil čas za tretji sobotni koncert, ki se je začel ob 16.30. Prvi je nastopil Mešani pevski zbor Bistrica ob Sotli, ki je z zborovodkinjo Špelo Drašler vred letos debitiral na Naši pesmi. Med drugim so izvedli Denn er hat seinen engelen befohlen Felixa Mendelssohna Bartholdyja.

 

 

 

 

 

 

 

 

Za njimi se je predstavil Pevski zbor Veterinarske fakultete Phrenicus, kjer so pevci in pevci z zborovodkinjo Katjo Bogovič z debijem na mariborskem odru obeležili tudi jubilejno 10. sezono delovanja.

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Sledil je nastop Komornega zbora Glasis z zborovodjo Ernestom Kokotom. Najbolj zanimiva skladba v njihovem tekmovalnem sporedu je bila le redko izvajana skladba Pričakovanje Jakoba Ježa.

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Kot zadnji na tretjem koncertu se je predstavil Mešani pevski zbor Obala Koper, ki ga vodi Andrej Makor. Iz pestrega sporeda sta najbolj izstopali izvedbi skladb Eldorado Andreja Makorja in novitete Ana pupa uën sëz miësta gre mladega skladatelja Jana Trilerja.

 

 

 

 

 

 

 

 

Na četrtem in zadnjem sobotnem koncertu, ki se je pričel ob 19.30, se je prvi predstavil Mešani pevski zbor Zarja Šentvid pri Planini z zborovodjo Matevžem Pušnikom. Pri njihovem nastopu je bilo najbolj zanimivo, da so Gallusa odpeli v polni zasedbi, poleg tega pa se je na njihov spored uvrstila tudi skladba, ki si deli ime z imenom zbora – Zarja Damijana Močnika.

 

 

 

 

 

 

 

 

Naslednji so na oder stopili pevci in pevke Vokalne skupine Remšnik, ki so skupaj z zborovodkinjo Martino Mrakič debitirali v Unionski dvorani. Ime so obdržali kot spomin na začetke zasedbe, glede na pravila tekmovanja, da lahko vokalno skupino sestavlja največ 11 pevk oz. pevcev, pa so se pravzaprav pomerili v kategoriji mešanih zborov. Med njihovim nastopom smo slišali že drugo izvedbo Gallusa zapovrstjo, zvok zbora pa je bil mladosten.

 

 

 

 

 

 

 

Kot tretji po vrsti se je predstavil Akademski pevski zbor Tone Tomšič Univerze v Ljubljani z dirigentko Rahelo Durič Barić. Zasedba zbora se je v zadnjih nekaj sezonah precej okrepila, pevci in pevke pa so bili odlično pripravljeni in so na odru delovali izredno suvereno. Slišali smo program, ki je bil precej drugačen od tistih, ki so jih pripravili ostali. Poskrbeli so tudi za element presenečenja, in sicer z izvedbo skladbe Pseudo-Yoik finskega skladatelja Jaaka Mäntyjärvija, za katerega je prav posebej za APZ TT koreografijo zasnovala nizozemska koreografinja Panda van Proosdij.

 

 

 

 

 

 

Kot zadnji nastopajoči v soboto so se predstavili pevke in pevci Akademskega pevskega zbora France Prešeren Kranj z zborovodjo debitantom Erikom Šmidom. Njihov program je bil raznolik, publiko pa so najbolj prepričali z zadnjo skladbo, Advance democracy Benjamina Brittna.

 

 

 

 

 

 

 

 

Tekmovalna mrzlica se je nadaljevala tudi v nedeljo, 21. aprila 2024, ko je bil ob 11. uri na sporedu še zadnji koncert s petimi zasedbami. Prvi so nastopili debitanti na mariborskem odru, Akademski pevski zbor Karel Destovnik Kajuh z zborovodjo debitantom Matevžem Pušnikom. Gre za le tri leta staro zasedbo, v kateri so se zbrali alumni Mešanega mladinskega zbora I. gimnazije v Celju. Njihov nastop smo si najbolj zapomnili zaradi njihove prepričljive izvedbe skladbe Fortuna Tadeje Vulc.

 

 

 

 

 

 

 

Naslednji se je predstavil Mešani zbor Vokalne akademije Ljubljana, ki ga od leta 2019 vodita zakonca Bec, Ana in Tine. Zbor je vodila Ana Bec, še ena zborovodkinja debitantka, medtem, ko je njen mož na tekmovanju sodeloval kot eden izmed pevcev v zasedbi. Tudi ta zbor se je od zadnje Naše pesmi, kjer so se predstavili na revialnem delu, številčno precej okrepil.

 

 

 

 

 

 

 

Kot tretji se je predstavil Mešani pevski zbor Pomlad iz Novega mesta, ki ga vodi Alenka Podpečan. Njihov tekmovalni spored je bil zelo izviren, najbolj pa nas je prepričala noviteta Elizijska polja Jana Trilerja, ki je bila tudi prvič izvedena, v njej pa so se pojavljali motivi priljubljene zborovske skladbe Ne ouri, ne sejaj.

 

 

 

 

 

 

 

 

Kot četrti so se predstavili pevke in pevci Mešanega komornega zbora Ljubljanski madrigalisti, ki jih vodi Klara Maljuga, dirigentka debitantka na Naši pesmi. Zbor je v zadnjem času okrepil svoje vrste in precej napredoval, predstavili so se z zaokroženim programom. Tudi oni so premierno izvedli skladbo Jana Trilerja, in sicer Na gori je moj dom.

 

 

 

 

 

 

 

Tekmovanje so zaključili pevci Primorskega akademskega zbora Vinko Vodopivec z dirigentom debitantom Jakobom Barbom. Po dolgem času je publika lahko ponovno v živo slišala Lebičevo Pesem od zarje, poleg tega pa so imeli tudi oni na sporedu prvič izvedeno noviteto Vznemir Tilna Slakana, ki je bila napisana na besedilo Jakoba Barba. Kot je »Vodopivcem« v navadi, so po končanem koncertu publiko po odhodu iz dvorane presenetili še s svojimi znamenitimi Žabami.

 

 

 

 

 

 

 

Tekmovalni del Naše pesmi se je tako končal v nedeljo, 21. aprila 2024, okoli 13. ure, ob čemer se je začela napeta bitka z nervozo med čakanjem na rezultate. Pred končno razglasitvijo rezultatov so bila podeljena še Gallusova priznanja. Izjemni skladatelj Lojze Lebič je prejel Gallusov kipec, Komorni zbor Megaron z Damijanom Močnikom je prejel Gallusovo plaketo za leto 2023, Franka Žgavec pa Gallusovo listino za leto 2023. Končne rezultate je strokovna žirija sporočila okoli 17. ure. Zmago je slavil Akademski pevski zbor Tone Tomšič Univerze v Ljubljani z Rahelo Durič Barić, drugo nagrado je prejel Mešani pevski zbor Pomlad Novo mesto z Alenko Podpečan, tretjo pa Mešani pevski zbor Viva Brežice s Krištofom Strnadom ( podatki o priznanjih in vsi rezultati so dostopni na povezavi Javni sklad RS za kulturne dejavnosti (jskd.si)).

Pri rezultatih velja omeniti tudi mladega skladatelja, pianista in dirigenta Jana Trilerja (10.9.2003). Nadarjeni glasbenik je v le štirih letih delovanja spisal že preko 40 zborovskih skladb, ki jih izvajajo različni sestavi, ki delujejo na najvišjem nivoju. Na tekmovanju so bile izvedene tri njegove skladbe, kar dve od njih sta bili nagrajeni. Jan Triler je torej prejel priznanje za obetavnega mladega skladatelju do 25 let in denarno nagrado za izvedeno skladbo v slovenskem jeziku, poleg tega pa še nagrado JSKD skladatelju za najboljšo noviteto (nagrada je v obliki naročila nove skladbe), za svojo skladbo Elizijska polja.

Rezultati tekmovanja so jasno pokazali, da je na slovenski zborovski sceni še vedno dovolj prostora za nove perspektivne sestave, poleg tega pa najvišji cilj ostaja umetniško ustvarjanje na najvišjem nivoju.

Objavite komentar