Revija Primus Spremljajte kulturne dogodke.
Avtorica: Miša Gams
Med 14. in 19. avgustom je v Ljubljani potekal deveti festival kratkih filmov – FeKK, na katerem smo lahko videli okrog 150 filmov iz tridesetih držav. Medtem ko se je popoldanski program odvil v prijetno ohlajeni Kinoteki, je večerni spored potekal na Muzejski ploščadi na Metelkovi, kjer se med muzeji nahaja letni kino Slovenske kinoteke. Že na začetku naj pohvalim nizko ceno vstopnic za posamezen sklop filmov v Kinoteki, ki je za razliko od trenutnih oderuških postavk, ki jih imajo kinematografi po Sloveniji, znašala vsaj pol manj (3,5 evra), medtem ko so bile večerne projekcije v letnem kinu pod zvezdami brezplačne. Tako je veliko ljubiteljev kratkega eksperimentalnega, dokumentarnega in igranega filma prišlo na svoj račun, ne da bi jih njihova strast do ogleda žanrsko različnih filmov udarila po žepu. Tema letošnjega festivala je bil upor v vseh oblikah, čeprav so bile v ospredju tudi ostale teme, ki se dotikajo tako posledic neoliberalizma na odnose med ljudmi in na vsakdanje življenje na Balkanu pa tudi podnebne spremembe, spolne identitete, razreševanje nasilja in obujanje kolektivnega (mitološkega) spomina.
FOTO: arhiv Kinoteke
Tekmovalni program festivala je bil razdeljen na mednarodni in slovenski sklop kratkih filmov, za katerega so selektorji ugotovili, da gre tako v kvantitativnem kot kvalitativnem smislu za “eno bolj uravnoteženih letin, kar se tiče študentskega, neodvisnega in profesionalnega filma”. Tudi letos so filme, ki se niso uvrstili v tekmovalni program, predvajali znotraj sklopa Drugi val – v njem pa se je znašlo 22 filmov, ki po žanru in kvaliteti niso bistveno odstopali od 21. srečnežev, ki so se uvrstili v tekmovalni del. Zadnji dan festivala je mednarodna žirija v sestavi iranske režiserke Tare Najd Ahmadi, litvanske režiserja Andriusa Blaževičiusa in kuratorke Borjane Gaković ter slovenska kritiška žirija v sestavi novinarke Ane Jurc, sociologinje Maruše Kuret in filmskega kritika Muanisa Sinanovića razglasila zmagovalce festivala in jim podelila najrazličnejše nagrade. Glavno nagrado FeKK SLO Main award je dobil dokumentarno – eksperimentalni film Škatla Tomaža Pavkoviča, posebno omembo FeKK SLO Special mention pa dokumentarni film Razgled režiserke Eme Paš, medtem ko si je animirani film Lee Vučko z naslovom Legenda o Zlatorogu, ki govori o lovcu, ki se zaradi zlomljenega srca poda na lov za mitološkim Zlatorogom, prislužil nagrado FeKK Slo Award. V mednarodnem sklopu Bal Award je glavna nagrada pripadla makedonskemu dokumentarnemu filmu Umik režiserke Anabele Angelovske, v katerem sledimo zvočnim pričevanjem Makedoncev, ki so si zaradi želje po hitrem zaslužku poiskali delo v pralnicah ameriških vojaških baz v Afganistanu in Iraku, kjer so bili od leta 2003 pa vse do pred kratkim priča travmatičnim doživetjem. Film ves čas motri luksuzne stavbe v drugem največjem makedonskem mestu Kumanovo, ki so jih zgradili t. i. povratniki ali njihovi svojci z ameriškim denarjem. Režiserka pa film zaokroži z izjavo priznanega psihiatra, ki pomaga graditi posebne vrste psihiatrično kliniko, v katerem bo prostor za 70 pacientov, ki po prihodu iz Afganistana trpijo za posttravmatsko stresno motnjo, a glede na to, da zanjo zboli vsak tretji “povratnik” izmed cca. 12.000 emigrantov, bo veliko ljudi ostalo brez ustreznega zdravljenja. Režiserka je v pogovoru, ki se je po filmu odvil v dvorani Kinoteke povedala, da je Nato načrtno izbral nekaj mest na Balkanu (poleg Kumanova še Tuzlo in Oreševac), iz katerih pridobiva kuharje in pralce za delo v svojih vojaških bazah, posledično pa na ta način pride do arhitekturne in politične prestrukturalizacije mest ter neokolonizacije vzhodnega Balkana. Posebno omembo mednarodne žirije si je prislužil eksperimentalni film Drobne podrobnosti: En film, dva reza srbske režiserke Miljane Niković, ki skozi 60 posnetkov televizijskih reklam iz 50. let prejšnjega stoletja niza 122 francoskih besed, ki tako po zvenu kot po pomenu ustvarjajo vizualno-zvočni kolaž asociacij na temo ljubezni in odnosov med spoloma. Režiserka je po filmu, ki se je isti dan kot razglasitev zmagovalcev, odvil v Kinoteki, povedala, da je na idejo prišla potem, ko je ugotovila, da ji zaljubljenost predstavlja izgubo kontrole v vsakdanjem življenju in je s pomočjo stereotipnih podob iz starih reklam želela priti do dna lastnim inhibicijam in travmam. Omeniti velja še grški igrani film Stevardesa-737 režiserja Thanasisa Neofotistosa, ki je s svojim humornim pristopom osvojil nagrado FeKK BAL Award in eksperimentalni film francoskega režiserja David-a Paige-a z naslovom Harnessing na temo osamljenosti v času zaustavitve življenja v Parizu, ki je prejel glavno nagrado Grand Prix.
FOTO: Slovenska kinoteka
Na festivalu kratkega filma smo lahko videli tudi dokumentarno-eksperimentalne filme priznane režiserke Chantal Akerman na temo poveličevanja spontanosti, ležernosti in brezdelja ter kratke filme iranske režiserke Tare Najd Ahmadi, v katerih beleži vtise na čas odraščanja v Iranu in obdobje bivanja v tujini, pri čemer s pomočjo domiselnih in nadvse izvirnih vizualnih detajlov pokaže cel spekter družbenih problematik, s katerimi se spopada skupaj s prijatelji in znanci. V sekciji Občutenje prostora: Iran smo lahko videli štiri iranske filme, v sekciji Panorama pa so bili predvajani trije igrani in dva animirana filma iz Litve. V sekciji Iz arhiva: Ljubezen je orožje smo si med drugim lahko pogledali starejše kratke filme Boštjana Hladnika in Mihe Hočevarja, v sekciji Podnebne (s)eksploracije pa t. i. queer feministične eksperimentalne filme, ki so nastali v obdobju 1966-1994 na področju centralne in zahodne Evrope.
FOTO: FeKK
Poudariti velja, da je v času festivala potekalo kar nekaj filmskokritiških delavnic – mednarodna filmskokritiška delavnica Evropske mreže za filmski diskurz – END, scenaristična delavnica za kratki film Kratka scena, filmskokritiška delavnica Ostrimo pogled na FeKK-u, filmskokritiška delavnica #VREDNOOGLEDA in delavnica dokumentarnega videa v izvedbi Luksuz produkcije. V mali dvorani Kinodvora je vsak dan potekal tudi program VR filmov, ki so ga organizatorji pripravili v sodelovanju s festivalom kratkega filma ShorTS iz Trsta. Na svoj račun so prišli tudi otroci in živali – prvi so si sobotno popoldne popestrili v Kinodvoru z ogledom kratkih animiranih filmov na temo sobivanja z drugimi živimi bitji in neživo naravo, medtem ko so si psi lahko skupaj z lastniki pogledali film Ingreso Animali Vivi hrvaškega režiserja Igorja Grubiča, v katerem brez besed predstavi pasji sprehod po italijanskih klavnicah, v katerih je življenje končalo marsikatero govedo iz Balkana. Že takoj po začetku filma so psi, ki so se nahajali med občinstvom letnega kina, opozorili nase z lajanjem ter tako v stilu “pozdravili” glavnega in edinega junaka filma. Za konec lahko rečemo, da je bil izbor letošnjih kratkih filmov v sklopu FeKK sila pester in raznolik, v spominu pa nam bodo ostali tako prizori iz dokumentarnih in igranih filmov, ki obravnavajo družbeno pereče teme kot tudi žanrsko mešani eksperimentalno-animirani filmi, ki so pokazali na prepletenost kolektivnih arhetipov z dogajanjem v vsakdanjem življenju. Upamo, da bodo tako gostje, ki so na festival prispeli iz več kot 20 držav, kot tudi domači ustvarjalci s pomočjo FeKK-a dobili inspiracijo in ideje za nove filmske projekte.
