KO TE NAPIŠE KNJIGA

KO TE NAPIŠE KNJIGA 2023 – 26. SLOVENSKI DNEVI KNJIGE V MARIBORU SO SE ZAKLJUČILI Z MARATONOM MARIBORSKIH LITERATOV IN KARAOKAMI

Avtorica: Miša Gams

Letošnji festival 26. Slovenski dnevi knjige v Mariboru je postregel s številnimi zanimivi gosti, ki so med 30. majem in 3. junijem vsak dopoldan razveseljavali najmlajše, popoldne in zvečer pa nudili pester program za obiskovalce vseh generacij. Med prvimi naj omenimo pisateljico Matejo Gomboc, ki je predstavila knjigo Kdo si pa ti?, slovenskega šahovskega mojstra Darka Šifrerja, ki je v knjigi Teorija vsega – Vse skrivnosti vesolja nadgradil Einsteinovo teorijo in jo predstavil mladim radovednežem, francosko pisateljico in novinarko Adele Tariel, ki je prvič obiskala Slovenijo in pisateljico Cvetko Bevc, ki je po odmevnem romanu Desetka predstavila težave najstnikov v romanu F.A.K. Omeniti velja tudi pravljičarko Alenko Spacal, ki je najmlajšim približala inovativno slikanico z naslovom Plastelinčica in časopis ter Jano Bauer, ki je prebirala slikanico Kako objeti ježa, za katero je bila letos nominirana za nagrado desetnica. Zavod Kalejdoskop je med 10 in 13 h ter med 16 in 19 h predstavil družabno igro Človek ne jezi se evolucija, ki jo je ilustriral Ivan Mitrevski, medtem ko so si prvi obiskovalci knjižnega sejma lahko na Pesmomatu natisnili izbrano pesem ter si ogledali razstavo oblečenih knjig pesniških zbirk Andreje Štepec (Jesenožki), Pina Pograjca (Trgetanje) Sergeja Harlamova (Hypomnemata), Miriam Drev (Zdravljenje prednikov), Aleša Jelenka (Terra Incognita), Blaža Božiča (Mleček, žbunje: grobovi v njem), Ane Svetel (Marmor), Uroša Zupana (Psica in poletje) in Lukasa Debeljaka (Poznati kot voda).

FOTO: Miša Gams

Letošnja kolekcija oblečenih knjig je avtorsko delo dijakov in dijakinj prvih letnikov Šolskega centra Rogaška Slatina iz oddelkov gimnazija, tehnik optik in tehnik steklarstva.  Na stojnicah smo lahko zasledili knjižne novosti založbe Litera, Pivec, KUD Sodobnost International, založbe ZRC, založbe /*cf., KUD AACZrakogled, svoje knjižno gradivo pa je predstavil tudi Lisztov inštitut – Madžarski kulturni center Ljubljana, Pokrajinski muzej Maribor, Društvo za informiranje o islamu, Krščanska adventistična cerkev, Slovenski gledališki inštitut – Slogi, Emanat, Festival Borštnikovo srečanje, Knjižnica Mestnega gledališča Ljubljana, Maska, Dve luni – zavod za poetizacijo sveta, LUD Literatura, LUD Šerpa, Javni sklad RS za kulturne dejavnosti, Quotelife, Vunderkind, Književno društvo Hiša poezije, Črna skrinjica in Zavod Kalejdoskop.

FOTO: Miša Gams

Vsak dan je opoldne na odru Grajskega trga potekal srednješolski literarno-glasbeni maraton, na katerih so se predstavili mladi literati in glasbeniki iz štirih srednjih šol (Prva gimnazija Maribor, Druga gimnazija Maribor, Gimnazija Ravne na Koroškem, Srednja šola Slovenska Bistrica), ki je v petek dosegel vrhunec z 21. maratonom rap in hip hop poezije, na katerem so poleg Ama Socialca nastopili še raperji in raperke Lapilar, Štrom, Alex S, 15-letni najmlajši mariborski raper ter samooklicani najstarejši balkanski raper Rene. Popoldanski program je potekal med 16 in 19h, ko so oder Grajskega trga zasedli improvizatorji iz srednješolskih skupin Rudolfovi mojstri, Čokolino mafija in ŠILA ekipa, kantavtorji in pesniški performerji (Andrej Vilčnik, Pero Srce) ter mlade književnice, ki so predstavljale najnovejše knjige (Iva Jevtič – Milost, Tanja Špes – Nedaleč stran). Na otvoritveni dan festivala je bila v ospredju predstavitev Antologije mlade kratke pripovedi, na kateri so Katarina Kokol, Tanja Špes in Aljoša Toplak v pogovoru z moderatorko Petro Bauman prebirali odlomke iz svojih kratkih zgodb, medtem ko je na večernem odru Vetrinjskega dvora potekala predstavitev Antologije slovenskega soneta z naslovom Štirinajstica, ki so se ga udeležili pesniški gostje Ana Pepelnik, Stanka Hrastelj, Janez Ramoveš, Milan Jesih in urednik Peter Svetina.

FOTO: Miša Gams

Najbolj so bili obiskani večerni dogodki, ki so letos za spremembo potekali v atriju Vetrinjskega dvora pod veličastnim drevesom, ki se bohoti na tamkajšnjem dvorišču. V sredo je prav na tem mestu potekalo veliko prozno branje z naslovom Krasni novi svet?, na katerem so svoje knjižne novosti predstavili glasbenik in pisatelj Jernej Dirnbek, pisec detektivk Avgust Demšar, pisateljica Dijana Matković in novinar Boštjan Videmšek, ki je izdal romaneskni prvenec. V pogovoru s Petro Vidali so spregovorili o etiki v obdobju razdvojene družbe in o tem kako vsakdanje življenje vpliva na njihovo pisanje. Četrtkov večer je pripadel osrednjemu gostu festivala, pisatelju Slavku Preglu, ki je v pogovoru z Darko Tancer-Kajnih spregovoril o svojih knjižnih delih in o zabavnih dogodkih, ki so se odvili tekom odraščanja. Pregl je, kot se za osrednjega gosta spodobi, obeležil otvoritev festivala, ki je potekala v torek pod arkadami Univerzitetne knjižnice Maribor, ko je v Časovno kapsulo Jožeta Šubica vložil izbrani literarni prispevek, medtem ko je v četrtek na odru Grajskega trga najmlajši publiki predstavil knjigo Smejalnik in cvililna zavora, ki je izšla že leta 1984 in ki si je z leti zaradi priljubljenosti prislužila naziv kultne otroške knjige, s katero je Društvo Bralna značka Slovenije ob svoji 60. obletnici obdarovalo vse prvošolce na slovenskih osnovnih šolah.

FOTO: Miša Gams

Petkov večerni dogodek je potekal v sodelovanju s KUD Coda in z Narodnim domom Maribor v sklopu programa Maribor skozi rožnata očala, na njem pa so se predstavili štirje literati LGBTQ+ tematike. Nataša Velikonja, Vesna Lemaić, Sara Nuša Golob Grabner in Tom Veber so v seriji kratkih pogovorov z moderatorko Tonjo Jelen predstavili različne vidike svojega pisanja in pogleda na družbeni prostor, ki šele zadnja leta odpira iztočnice za razpravo o LGBTQ problemih in izzivih, s katerimi se soočajo avtorji v vsakdanjem življenju in kulturi. Vesna Lemaić je brala zgodbe iz svoje knjige Dobrodošli, medtem ko je Nataša Velikonja prebrala nekaj pesmi iz nagrajene pesniške zbirke Prostor sred križišč, za katero je lansko leto prejela Jenkovo nagrado. V pogovoru je izpostavila, da je največji problem mlajših generacij v tem, da so si “prisvojili” depresijo kot nujno zlo in da so si na ta način zaprli uvid v lepoto detajlov vsakdanjega življenja. Kot LGBTQ aktivistka in sociologinja, ki je s svojim kritičnim delom začela v osemdesetih letih prejšnjega stoletja, opaža, da je družba do homoseksualnih oseb veliko bolj tolerantna kot je bila 30 let nazaj, vendar boj še vedno ni končan. Zadnji dan festivala je potekal v znamenju maratona mariborskih literatov in zaključne zabave s karaokami. Na branju je nastopilo kakih 25 mariborskih pesnikov in pesnic ter pisateljev in pisateljic, ki so brali odlomke iz svojih najnovejših, pogosto še neobjavljenih del, nekateri med njimi pa so tudi zbrali pogum in zapeli na karaokah, za katere sta izbor pripravila koordinatorica festivala Petra Kolmančič in Rok Vilčnik, ki je občinstvu poznan kot pisatelj, scenarist, tekstopisec in pevec. Kljub začetni zadregi se je na odru Vetrinjskega dvora zvrstilo kar nekaj nadobudnih pevcev tako iz mariborske kulturne in družabne scene kot amaterskih pevcev iz občinstva, ki so lahko izbirali med desetimi slovenskimi popevkami, za katere izvedbo je poskrbel Sebastijan Duh. S prepevanjem in druženjem pozno v noč se je tako zaključil festival 26. Slovenski dnevi knjige, ki je v Maribor privabil številne ljubitelje literature, ki jih je dinamičen program zagotovo vzpodbudil tudi k nakupu kakšne knjige, če že za “odprti mikrofon” ni bilo pretiranega zanimanja. Se vidimo naslednje leto!

FOTO: Miša Gams