GRAFITARSTVO KOT LJUBITELJSKA UMETNOST?

Avtorica: Katja Šifkovič

Kdo je Banksy?

Banksy je angleški ulični umetnik, politični aktivist in filmski režiser s psevdonimom, čigar pravo ime in identiteta ostajata nepotrjena in sta predmet ugibanj. Njegova satirična ulična umetnost in subverzivni epigrami, ki delujejo od 90. let 20. stoletja, združujejo črni humor z grafiti, ki jih slika v značilni tehniki šabloniranja. Njegova dela s političnimi in družbenimi komentarji so se pojavila na ulicah, zidovih in mostovih po vsem svetu. Banksyjevo delo je zraslo iz bristolske podzemne scene, ki je vključevala sodelovanje med umetniki in glasbeniki.

 

Banksy svojo umetnost razstavlja na javno vidnih površinah, kot so zidovi in samostoječi fizični rekviziti. Banksy ne prodaja več fotografij ali reprodukcij svojih uličnih grafitov, vendar se njegove javne “instalacije” redno preprodajajo, pogosto celo tako, da se odstrani stena, na katero so bile naslikane. Veliko njegovih del lahko uvrstimo med začasno umetnost. Majhno število Banksyjevih del se uradno, ne javno, prodaja prek agencije Pest Control, ki jo je ustanovil prav on sam.

Grafitarstvo – umetnost, vandalizem ali ljubiteljstvo?

Grafiti, če jih opredelimo kot nepooblaščeno označevanje javnega prostora s strani posameznika ali skupine, segajo v prazgodovino. Starodavna jamska umetnost, kot so jamske poslikave v Lascauxu v Franciji, je zelo podobna sodobnim grafitom. Tisoče let pozneje, med drugo svetovno vojno, je postalo tako priljubljeno, da so vojaki celo napisali stavek “Kilroy je bil tukaj” in naslikali skico plešaste postave z velikim nosom, ki je pokukala čez polico.

Sčasoma so se grafiti iz surovih in preprostih oznak spremenili v vse bolj tehnične in zapletene ter se razvili v velike, umetniške in barvite kose. Ker so grafiti nedovoljeni in nezakoniti, je mesto New York v osemdesetih letih prejšnjega stoletja začelo zatirati njihovo širjenje in namenilo ogromno sredstev za reševanje “problema” grafitov. Vendar so grafitarji to videli le kot izziv in so si še bolj prizadevali, da bi dosegli svoje cilje. Grafiti so bili vse prej kot izkoreninjeni. V resnici so se razširili po vsem svetu.

“Grafiti so v svojem bistvu vandalizem in umetnost. Po mojem mnenju so grafiti 100 % umetnost in 100 % vandalizem,” je dejal Henry Zhou, študentski umetnik iz Los Angelesa v Kaliforniji.

Dr. Waldron je opozoril, da so grafiti “odličen primer subjektivnosti umetnosti”. Zunanjemu opazovalcu ali nekomu, ki ne razume umetnosti grafitov, se ti morda ne zdijo umetnost, medtem ko drugi, ki jih cenijo, v njih vidijo izraz sebe, ljubezni in življenja.

Morda res ni jasnega odgovora na vprašanje, ali so grafiti umetnost ali vandalizem, in ga tudi ni treba – navsezadnje so grafiti kot vsaka umetnost dragoceni, vendar je ta vrednost subjektivna.

Banksy v Trstu: Veliki komunikator

Do desetega aprila je bila v Trstu na voljo za ogled ena izmed najpopolnejših zbirk njegove umetnosti. Kustos razstave Gianni Mercurio je za javnost povedal: »Banksyjevo delo je umetnost sporočanja, saj gre za sporočila, v katerih opozarja na krivice, ki se dogajajo po svetu, v njih je zaznati protest, a tudi upanje in svobodo.«

»Banksy ni Picasso, ni Andy Warhol, toda njegova velika vrednost je v tem, da zna na izjemen način ravnati s komunikacijo. Njegova umetnost je mojstrovina komunikacije. In njegova dela so čista sporočila, s katerimi želi doseči čim širše občinstvo na čim bolj neposreden in razumljiv način.«

Medtem ko vrednost njegovih del strmo narašča, so nekatera Banksyjeva dela več kot poetična. Številna njegova dela obstajajo le v spominu ali na fotografijah. »Ko sem se pred kratkim sprehajal po Londonu in iskal 52 prej dokumentiranih primerov Banksyjeve ulične umetnosti, je bilo 40 del popolnoma izginulih, pobeljenih ali uničenih,« je zapisal Will Ellsworth-Jones za Smithsonian Magazine.