Revija Primus Spremljajte kulturne dogodke.
FOTO: Miša GamsAvtorica: Miša Gams
Prvi pomladni teden je letos ljubljanska Mestna knjižnica obeležila s prireditvijo Svet med nami, na kateri se je zvrstilo več deset predavanj in prireditev na temo srbske umetnosti, znanosti, jezika in kulture. Lansko leto je bila pod drobnogledom tega tradicionalnega dogodka Avstrija, prireditev pa se je odvila nekoliko kasneje – v začetku aprila. Tudi letos je organizator v sodelovanju z Veleposlaništvom Republike Srbije, Forumom slovanskih kultur, Filozofsko fakulteto – Oddelkom za slavistiko, Srbsko narodno Biblioteko, Mestno galerijo Ljubljana, srbskim Kulturnim društvom Vidovdan iz Ljubljane, Kulturnim društvom Mihajlo Pupin in srbskim Kulturnim društvo Brdo iz Kranja poskrbel, da so na svoj račun prišle vse generacije. Tako so otroci med 20. in 24. marcem lahko prisluhnili srbskim pravljicam, ki so jih pripovedovala knjižničarke v različnih ljubljanskih knjižnicah, medtem ko so osrednja predavanja potekala v večjih enotah, zlasti v knjižnici Otona Župančiča in v podpritličju Slovanske knjižnice.
FOTO: Miša Gams
Otvoritev je potekala 20. marca v dvorani knjižnice Otona Župančiča, v kateri sta si mikrofon podajali direktorica Mestne knjižnice mag. Teja Zorko in veleposlanica Republike Srbije Zorana Vlatković. Slednji je novinarka Ksenija Horvat zastavila številna vprašanja na temo srbske kulture, zgodovine, medsebojnih odnosih s Slovenijo in ostalimi državami Evrope. Kulturni program je obogatil nastop folklorne skupine srbskega Kulturnega društva Brdo, ki mu je sledil nastop glasbene skupine AutEtno, ki se ukvarja s preučevanjem kultur na področju Balkana, zlasti avtentične srbske glasbe. Naslednje dni smo lahko prisluhnili predavanjem na temo svetovno poznanih srbskih glasbenikov, slikarjev, izumiteljev in režiserjev, kot posebno popestritev pa lahko navedemo ciklus predavanj o srbskem jeziku s poučevanjem branja in pisanja cirilice, ki naj bi veljala za najpopolnejšo pisavo na svetu, njen pomen pa z globalizacijo in prerazporeditvijo (geo)političnih razmerij moči le še raste, tako da nas ne čudi, da od letos dalje poteka dopolnilni pouk srbskega jezika kot gostujoči program Srbske dopolnilne šole (ki sodeluje z Veleposlaništvom Republike Srbije, Srbsko pravoslavno cerkvijo in srbskimi Kulturnimi društvi v Sloveniji), ki ga po vsej Sloveniji že obiskuje 1175 otrok. Cilj tega programa, ki vključuje tri vsebinske predmete, je ohranitev narodne in kulturne identitete ter rabe srbskega jezika pri učencih srbskega porekla.
FOTO: Miša Gams
Mag. Tijana Milenković, lektorica za srbski jezik na Oddelku za slavistiko Filozofske fakultete Unoverze v Ljubljani in koordinatorica mednarodnega projekta “Andrić-Iniciativa: Ivo Andrić v evropskem kontekstu”, nas je na predavanjih med drugim seznanila z zgodovinskimi prelomnicami v razvoju srbščine, nas uvedla v filozofijo Vuka S. Karadžića (“Piši kao što govoriš”) in v nastanek srbohrvaščine, ki je temeljila na ekavščini in ijekavščini. Na koncu je bilo govora o t.i. “lažnih prijateljih”, tj. besedah, ki podobno zvenijo, a imajo povsem drug pomen (kot je npr. beseda trudan, ki v srbščini pomeni noseč, v slovenščini pa utrujen). Tijana Milenković je vodila tudi pogovor s tremi uglednimi srbskimi pisatelji – z Vladimirjem Pištalo-m, Aleksandrom Gatalico in Zoranom Živkovićem je spregovorila o pomenu srbske književnosti v slovenskem prostoru in širše v svetu. Vsak izmed govorcev pa je imel tudi to čast, da je lahko organiziral predavanje na temo, ki ga je najbolj zanimala oz. s katero se je zadnja leta ukvarjal. Tako je Vladimir Pištalo, sedanji direktor Narodne knjižnice v Beogradu, ki je med drugim napisal biografijo Iva Andrića, Aleksandra Makedonskega in Nikola Tesle, v predavanju z naslovom Tesla v literaturi in zgodovinski stvarnosti predstavil zanimivosti iz življenja Nikole Tesle, Aleksander Gatalica, pisatelj, prevajalec, kritik in svetovalec na srbskem veleposlaništvu v Ljubljani, je predstavil svojo knjigo z naslovom Beograd za tujce (pred kratkim izšla pri založbi Lud Literatura) ter tako občinstvu predočil vire inspiracije in taktike pri pisanju zgodb o neobičajnih Beograjčanih, Zoran Živković, ki velja za najbolj prevajanega srbskega pisatelja, saj je njegovih 23 proznih del izšlo v kar 205 izdajah (80 v Srbiji in 125 v tujini) pa je v predavanju z naslovom Srbska proza v prevodih opozoril na pomen prevajanja literature manjših narodov v svetovne jezike. V pogovoru z Tijano Milenković je povedal, da bo moral živeti najmanj do 90. leta, da bo dočakal najnovejše prevode svojih triindvajsetih knjig v japonščino, medtem ko je Aleksander Gatalica dodal, da je prevajanje izjemno zahtevno delo, medtem ko pisanje dojema bolj kot nekakšen hobi oz. obsesijo. O prozi še enega velikana med srbskimi pisatelji je v Slovanski knjižnici spregovorila Dr. Đurđa Strsoglavec, prevajalka iz južnoslovanskih jezikov, ki je predstavila dela Dragana Velikića, prejemnika mednarodne nagrade za književnost Vilenica 2019 in vsestranskega popotnika, medtem ko je o srbski svetovni popotnici Jeleni Dimitrijević, spregovorila dr. Biljana Dojčinović, profesorica na Filološki fakulteti v Beogradu, ki je poleg nje predstavila še pisateljico in filozofinjo Isidoro Sekulić ter pesnico Desanko Maksimović.
FOTO: Miša Gams
Umetnostni zgodovinar dr. Sarival Sosič je na prvi pomladni dan predstavil pregled slikovnega gradiva Nadežde Petrović, najpomembnejše srbske slikarke, ki se je spogledovala z ekspresionizmom in sodobnimi tokovi abstraktne umetnosti na začetku 20. stoletja, njena podoba pa je bila obeležena tudi na jugoslovanskem bankovcu za 200 din. V drugi polovici predavanja je analiziral dela Vladimirja Veličkovića, ki je diplomiral na beograjski Fakulteti za arhitekturo, večino življenja pa je preživel v Parizu, kjer je predaval slikarstvo. Za svoje delo, zaznamovano z močnim vplivom vojne, je prejel veliko nagrad in priznanje francoskega reda za viteza umetnosti in literature. Na drugem koncu mesta pa je v knjižnici Prežihovega Voranca kritičarka in publicistka Pia Nikolič predstavila režiserja Emirja Kusturico v predavanju z naslovom Emir Kusturica – od zlate palme do Zabranjenog pušenja. Nikoličeva je v četrtek z Iztokom Sitarjem tudi vodila pogovor o srbskih stripih, ki so že pred 2. svetovno vojno šteli 15.000 strani (kot ilustratorji so se takrat uveljavili umetniki iz Rusije, ki so zaradi političnih razmer prebegnili v Srbijo), v času Jugoslavije pa so doživeli vsesplošen preporod, saj je med leti 1951 in 1991 izšlo okrog 160 izdaj različnih stripov – od Politikinega zabavnika in “Dečjih novin”, ki so jih v petdesetih letih prejšnjega stoletja začeli izdajati otroci v Gornjem Milanovcu, pa do priljubljene Stripoteke.
FOTO: Miša Gams
Prireditev Svet med nami se je zaključila v petek, 24. marca v Slovanski knjižnici s pogovorom o srbski igralki in producentki Aleksandri Balmazović, ki jo večina pozna po vlogah v filmih Sivi kamion rdeče barve in Rezervni deli. Pogovor sta vodili novinarki in avtorici podkasta Strašno hudi Maja Čakarić in Klara Škrinjar. Ob tednu srbske kulture velja še omeniti dve razstavi: v pritličju knjižnice Otona Župančiča so bili na ogled rokopisni časopisi srbskih vojakov iz prve svetovne vojne, v mediateki knjižnice pa stripi srbskih striparjev, medtem ko si lahko v knjižnici Šiška še do 20. aprila lahko ogledamo razstavo z naslovom Nikola Tesla – gospodar strel. Na koncu lahko dodamo, da je ljubljanska Mestna knjižnica s projektom Svet med nami tudi tokrat uspešno predstavila kulturo izbrane države in s pomočjo predavanj, pogovorov, razstav ter nastopov folklornih skupin privabila v svoje prostore tako slovenske poznavalce srbske kulture kot tudi v Sloveniji živeče srbske priseljence. Na svoj račun so nenazadnje prišli tako ljubitelji etno glasbe, književnosti, slikarstva in filma kot tudi ljubitelji srbskega jezika in kulturnega izročila.
