Revija Primus Spremljajte kulturne dogodke.
Avtor: Daniel Leskovic
Z aktivnim inštrumentalno glasbenim ustvarjanjem je v Sloveniji povezan večji del prebivalstva in tudi v zgodovinskem razvoju Slovencev sta godbeništvo in tamburaštvo igrala pomembno narodno-buditeljsko in kulturno vlogo. V slovenskih mestih so meščani organizacijsko in s plačili skrbeli za mestne piskače (v Ljubljani že leta 1544), ki so z glasbo opozarjali na posamezne mestne aktivnosti. Ideja o podobnih glasbenih skupinah se je širila in tako so po številnih slovenskih krajih začele nastajati godbe, kasneje pa tudi tamburaški zbori. Idrijska godba je s 255 let zapisanega skoraj nepretrganega delovanja uradno priznana kot najstarejše godbeno društvo na svetu. Sledijo pa ji še 170 letna vaška godba iz Prvačine ter še številne, ki se že bližajo uradni dvestoletnici.
FOTO: Arhiv JSKD
V današnjem času si težko predstavljamo, kako je izgledalo pred stotimi leti igrati v društvenih inštrumentalnih skupinah, ko ni bilo organiziranega izobraževanja in so morali vodje sami poskrbeti, da so iz posameznega prebivalca, ki se je želel pridružiti društvu narediti pravega glasbenika, veščega inštrumenta in muziciranja. Takrat in tudi danes so med takimi društvenimi skupinami prednjačile godbe. Vsi, ki so želeli postati godbeniki, so se v tistem času počutili »poklicane« za vršitev kulturnega poslanstva. Repertoar in igranje takratne godbe se z današnjim umetniškim ustvarjanjem ne more primerjati, saj so se prek godbenega izobraževanja razvile današnje glasbene šole, ki so prevzele pedagoški del izobraževanja glasbenikov. Tisti, umetniški, del pa je v določenem deležu ostal še naprej dirigentu godbe in organizacijam ko so npr. Javni sklad RS za kulturne dejavnosti in Zveza slovenskih godb.
FOTO: Arhiv JSKD
V Sloveniji danes deluje približno 300 številčnejših, ustvarjalnih in dejavnih inštrumentalno-glasbenih zasedb (od godb, pihalnih orkestrov, harmonikarskih, tamburaških in mandolinskih skupin ter plesnih orkestrov, big bandov, rockovskih skupin do citrarjev), ki redno najdejo svoje mesto v programih lokalnih skupnosti ter tudi na državnem nivoju.
Mnogi si marsikatero ljubiteljsko inštrumentalno skupino še vedno predstavljajo slabševalno, a je ta predsodek že zdavnaj seveda hudo zastarel, saj godbe in ostali orkestri lahko ponudijo mnogo več. Inštrumentalno glasbeni sestavi danes igrajo tako tradicionalne marše (koračnice) kot tudi moderne zabavne in simfonične skladbe ter priredbe filmske ali ljudske glasbe. Ob vsem tem velja izpostaviti še dejstvo, da so v slovenske ljubiteljske inštrumentalne skupine vključeni tako moški kot ženske, tako zelo mladi kot malo manj mladi, tako popolni amaterji s komaj kaj glasbene izobrazbe kot tudi profesionalni glasbeniki, ki so veselje do muziciranja in vzpodbudo za študij glasbe dobili prav z igranjem v enem od številnih slovenskih ljubiteljskih orkestrov. In ravno ta navidezna raznolikost, medgeneracijska pestrost, hkrati pa enotnost v skupinskem muziciranju dajejo inštrumentalno glasbenim skupinam prav poseben pečat.
Vsako inštrumentalno glasbeno društvo se za prikaz letnega delovanja, vsaj dvakrat letno, poslužuje vseh kulturnih hramov po Sloveniji, ter raznih ulic in trgov. Tako lahko zvoke brenkal, godal, pihal, trobil in tolkal slišimo na ladjici, ki pluje po Ljubljanici, na sosedovem dvorišču, na mestnem ali vaškem trgu, na tovornjaku, ki pelje skozi naselje in na najpomembnejših odrih, kot je npr. Gallusova dvorana v Cankarjevem domu. Na koncerte lahko tako naletite skoraj vsak mesec v letu.
FOTO: Arhiv JSKD
Sodelovanje v inštrumentalno glasbenih sestavih je izredno pomembno, ker glasba….
- razvija spretnosti, ki jih človeštvo potrebujejo za opravljanje poklicev 21. stoletja: kritično razmišljanje, kreativno reševanje problemov, učinkovita komunikacija, timsko delo in še več,
- ohranja v mladih željo po obiskovanju šole in obstaja manj verjetnosti, da šolanje prekinejo
- izboljša vzdušje in koncentracijo za učenje,
- pomaga mladim pri učenju drugih predmetov, kot so matematika, znanost in branje,
- pomaga družbenim skupnostim izmenjavo idej in vrednot med kulturami in generacijami,
Kdaj pa naj pravzaprav mladi začnejo z učenjem glasbe? Seveda je to odvisno od zrelosti vsakega posameznika, vendar vsekakor je priporočljivo, da začnejo med 3. in 8. letom starosti (Schalug, Jancke, Huang, Staiger, Steinmetz). Raziskava, ki sta jo opravila Rauscher in Zupan leta 1999 je pokazala, da otroci v vrtcu, ki dobivajo glasbene inštrukcije, dosegajo 48 % boljše rezultate na testih. Raziskave so pokazale tudi, da otroci, ki se glasbeno izobražujejo, zvišujejo svoj IQ (Irvine, Rauscher, Shaw, Levine, Wright, Dennis in Newcomb). Številne raziskave, opravljene v ZDA in Nemčiji, so pokazale močne korelacije med kakovostjo glasbenega izobraževanja in šolskim uspehom, zdravim socialni razvojem, nižjo stopnjo vseživljenjskega uživanje alkohola in nedovoljenih drog znotraj družbe, lažjo pripravo na zaposlitev na delovnih mestih 21. stoletja ter predvsem kvaliteto vsakodnevnega življenja mladih in tudi starejših. Glasbeniki vseskozi prilagajajo odločitve med tempom, tonom, slogom, ritmom, parafraziranjem in občutji ter s tem trenirajo svoje možgane, ki postajajo bolj organizirani in zmožni izvajanja večjega števila »operacij« sočasno. Dolgotrajno in pravočasno vzgojno delo tako ustvarja odlične pogoje za življenjsko pomembna znanja, inteligenco ter samospoznavanja in zmožnosti izražanja občutenj.
FOTO: Arhiv JSKD
Manjša študija med dijaki ene izmed srednjih šol v Čikagu je pokazala, da izbrani predmet – učenje inštrumenta, znotraj rednega programa orkestrske igre (dve do tri ure orkestra na teden), pomaga najstnikom pri možganskem razvoju razumevanja zvoka. Nevroznanstveniki iz čikaške Univerze Northwestern so tako ugotovili, da tak način pouka ni le dobrobit pri možganskem zorenju z namenom postati boljši glasbenik, temveč tudi za razvoj ne-glasbenih, verbalnih sposobnosti. Nina Kraus, vodja raziskave v letu 2015 pravi »Čeprav učenje glasbenega inštrumenta direktno ne uči veščin, ki se zdijo neposredno pomembne za verbalne sposobnosti, nam pomagajo predvsem pri načinu učenja za učenje«. Učenje glasbe razvija možgansko razumevanje slušnega razvoja in omogoča izboljševanje sposobnosti možganov, da se naučijo nekaj novega. Prav tako pri študiju pomaga močna dodatna verbalna komunikacija, ki vsem udeleženim dopolnjuje razumevanja. Iz tega vidika so prav projekti društev, ki gojijo inštrumentalno glasbeno dejavnost še posebej dobrodošel dejavnik pri razvoju možganov posameznika, saj sočasno uporabljamo močno verbalno in neverbalno komunikacijo pri predstavljanju programov in izvajanju izobraževalnih tehnik.
Glasba odpira vrata, ki mladim pomagajo pri prehodu iz šole v svet okoli njih, v svet dela, kulture, intelektualnih aktivnosti in človeških vplivov ter součinkovanj. Zato moramo izkoristiti ta dar, dar glasbe in umetnosti, ki sta v življenju vsakega otroka in mladostnika neprecenljiva.
Slovenske glasbeno inštrumentalne skupine pa odpirajo tudi vrata slovenski kulturi po Evropi in svetu, saj so na gostovanjih v tujini in doma pomembni ambasadorji slovenske glasbene ustvarjalnosti in poustvarjalnosti, ter so zaradi svoje vsestranskosti navzoči na številnih področjih in so v številnih okoljih nepogrešljiv del kulturnega in družabnega življenja. Številne nagrade na mednarodnih tekmovanjih in festivalih pa kažejo, da naše zasedbe ter mentorji segajo v sam svetovni vrh inštrumentalne glasbe.
