Revija Primus Spremljajte kulturne dogodke.
OČENJA Avtorica: Anamari Pečan
V soboto, 10. decembra 2022 ob 18. uri, se je v Slovenski filharmoniji odvil sklepni koncert 10. Sozvočenj. Prireditev je po štiriletni pavzi zaradi pandemije potekala na predvečer svetovnega dne zborovskega petja. Koncert in celoten projekt je organiziral Javni sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti, na odru pa smo lahko slišali štiri zbore, ki so najbolj blesteli na predizborih, ki so bili novembra v Ljutomeru, Trbovljah, Desklah, Brežicah in Škofji Loki.
FOTO: Janez Eržen
Sozvočenja oz. regijski tematski koncerti za odrasle in srednješolske zbore in skupine so namenjena odraslim in srednješolskim pevskim zasedbam, ki se morajo na regijski del srečanja prijaviti s čim bolj izvirnim, premišljenim in domiselnim nastopom, ki ne sme biti daljši od 17 minut. Na odru se običajno prav zaradi tega pojavijo nastopi, ki so precej drugačni od tistih, ki so običajno na zborovskem sporedu. Zasedbe se velikokrat odločijo tudi za skupinske kostume, ki niti najmanj niso podobni zborovskim uniformam, zato so Sozvočenja koncerti, kjer ima veliko vlogo tudi vizualna komponenta. Poleg tega so zbori toplo spodbujeni k temu, da svojemu nastopu dodajo še koreografijo in/ali dramaturgijo in izvajajo zvrsti, ki je sicer ne bi na prvo žogo uvrstili na svoj spored, zato je celoten projekt vedno pravo presenečenje tako za organizatorje kot za poslušalce. Sozvočenja so izjemna priložnost tako za bolj kot za malo manj uveljavljene zbore, saj sta koncept in zaokroženost nastopa tu bolj pomembna kot npr. odlična vokalna tehnika. So priložnost za vse, ki si želijo na oder postaviti drugačen program in mu poleg petja dodati še druge elemente, za katere se morda običajno ne bi odločili.
Letošnji predizbori so potekali konec novembra v naslednjem vrstnem redu: Štajerska in Pomurje – sobota, 19. 11. 2022, Dom kulture Ljutomer, strokovna spremljevalka Tadeja Vulc; Osrednja Slovenija – nedelja, 20. 11. 2022, Delavski dom Trbovlje, strokovna spremljevalka Danica Pirečnik; Pimorska – petek, 25. 11., Kulturni dom Deskle, strokovni spremljevalec Damijan Močnik; Dolenjska, Bela Krajina in Posavje – sobota, 26. 11. 2022, Posavski muzej Brežice, strokovni spremljevalec Marko Vatovec. Gorenjska – nedelja, 27. 11. 2022, Sokolski dom Škofja Loka, strokovni spremljevalec Sebastjan Vrhovnik.
Na letošnjem finalnem koncertu so nastopile štiri zelo različne pevske zasedbe, ki so postregle s kontrastno oblikovanimi programi in z zelo različnimi glasbenimi žanri. Zasedbe so bile naslednje: Mešani pevski zbor Obala Koper (Primorska), Vokalna skupina Evridike iz Ljutomera (Štajerska in Pomurje), Študentski pevski zbor sv. Stanislava iz Ljubljane (Osrednja Slovenija) in Mešani pevski zbor Leo Fortis iz Trebnjega (Dolenjska, Posavje in Bela Krajina).
FOTO: Janez Eržen
Kot prvi je nastopil Mešani pevski zbor Obala Koper. Zbor je lansko leto praznoval 45. obletnico delovanja in združuje pevce z vse Primorske. Sestav je svojo temo Moja duša je oropana miru predstavil s štiristavčnim ciklom Klagelieder oz. Žalostinke za klarinet, klavir in mešani zbor, ki ga je napisal njihov dirigent Andrej Makor. Cikel, ki je nastal v času pandemije in je posvečen žrtvam covida, je na odru zazvenel izdelano in z zaokroženim zborovskim zvokom. Zaradi časa, v katerem je delo nastalo, prvi trije stavki ponazarjajo strah in tesnobo minulih treh let, medtem ko zadnji stavek predstavlja svetlobo in upanje.
Kot druga po vrsti se je na koncertnem odru predstavila Vokalna skupina Evridike iz Ljutomera. Gre za relativno novo zasedbo dvanajstih mlajših deklet, ki delujejo pod umetniškim vodstvom Romane Rek. Dekleta so se predstavila s temo Nostalgija za 50-imi in na odru izvedla dela The Chordettes, Genea Kellyja, Marilyn Monroe, pa tudi legendarno slovensko popevko Ne čakaj na maj. Skupina je nastop popestrila s pikčastimi krili, nakitom in pričeskami v stilu 50-ih let, videli pa smo tudi nekaj za obdobje značilne koreografije.
Foto: Mojca Femec
Kot tretji po vrsti je nastopil Študentski pevski zbor sv. Stanislava, kjer v precej veliki zasedbi prepevajo nekdanji dijaki ljubljanske Škofijske klasične gimnazije. Vodenje zbora je letos prevzela Meta Praček Prašnikar. Zbor je na regijskem koncertu v Trbovljah prepričal strokovno spremljevalko Danico Pirečnik in se uvrstil na sklepni del. Svojo temo Kreacije zvokov človeškega telesa so predstavili z različnimi skladbami, vse pa so vključevale veliko telesnih tolkal. Izvedli so tudi noviteto Clap’n’move mladega skladatelja Krištofa Strnada, ki je pisana samo za telesna tolkala. Svoj nastop so zaokrožili s skladbo Past life melodies, v kateri je skladateljica Sarah Hopkins uporabila različne pevske tehnike, med drugim tudi petje alikvotnih tonov. Zbor si je izbral izviren in poseben kostum, člani zbora so bili namreč oblečeni v različne kombinacije bež hlač in črnih majic, na oder pa so vključno z dirigentko prišli kar bosi, kar je poslušalce zagotovo presenetilo.
Koncert je sklenil Mešani pevski zbor Leo Fortis iz Trebnjega, ki ga vodi Fernando Mejijas. Zbor v trenutni zasedbi deluje od l. 2018 in je naslednik Komornega zbora Trebnje, ki je bil na pobudo Igorja Teršarja ustanovljen l. 1986. Svojo temo Narava, veselje in duša Afrike so predstavili z naborom različnih afriških skladb z avtentično tolkalno spremljavo. Zbor se je odločil za enostaven, a vizualno zelo učinkovit kostum. Moški del zbora je bil oblečen v rdeče, rumene in modre majice, ženski del pa v črne tunike in hlačne nogavice. Izgled zbora so še dodatno popestrili modni dodatki v istih barvah in plemensko pobarvani obrazi pevcev. Kot zadnjo pesem so izvedli zelo znan južnoafriški napev v priredbi Michaela Barreta – Baba Yetu in s tem zaokrožili svoj živahen nastop.
FOTO: Katja Kovačič
Kot peti bi moral na koncertu nastopiti še Akademski pevski zbor France Prešeren iz Kranja pod vodstvom Erika Šmida, a se zbor koncerta zaradi bolezni v zasedbi žal ni mogel udeležiti. Ob koncu koncerta so bile podeljene tudi različne nagrade, in sicer: nagrada za izobraževanje, nagrada za nakup notne literature in nagrada za zanimivo sestavo in obrazložitev sporeda.
Sklepni koncert je torej postregel s pestrim programom, raznolikimi sestavi in kar nekaj glasbenimi žanri. Program je bil dodelan, večinoma redko ali sploh ne izvajan v zborovski sferi in zaradi tega le še bolj zanimiv. Upamo, da Sozvočenja ne bodo več primorana imeti premora, in se veselimo izvirnih tematskih sklopov, ki jih bodo zasedbe pripravile za prihodnje leto.
