VID KARLOVŠEK: “RAJE IMAM NEODVISNO UMETNOST, KER MISLIM, DA JE TO EDINA ZARES SVOBODNA UMETNOST!”

Avtorica: Mateja Sekavčnik

Festival mlade literature URŠKA 2022, City Municipality of Slovenj Gradec, Hrastnik, October 14 2022 | AllEvents.in

Da pesniško ustvarjanje živi tudi med mladimi in perspektivnimi upi, dokazuje primorec Vid Karlovšek. 22. letni pesnik je bil na letošnjem festivalu mlade literature Urška, ki se je odvil v Slovenj Gradcu, razglašen za najbolj perspektivnega mladega ustvarjalca, domov pa je odnesel nagrado uršljan 2022. Vid se je odzval povabilu, da ga povprašamo nekaj vprašanj.

Kako bi se z nekaj besedami predstavil našim bralcem?

Sem Vid Karlovšek, študent primerjalne književnosti in slovenistike. V prostem času se ukvarjam s pisanjem poezije ter z branjem poezije in proze. Sicer pa sem član tudi nekaj pesniških kolektivov s katerimi se ukvarjamo z nekonvencionalnim uprizarjanjem poezije.

Kdaj si pričel pisati poezijo?

Pisati sem pričel že v osnovni šoli, toda takrat to še ni bila ne vem kako kakovostna poezija. Potem sem nadaljeval na gimnaziji na literarnem krožku, ki smo ga imeli, pa tudi tam ni nastalo nič kaj omembe vrednega. Bolj v nekem profesionalnem smislu pišem sedaj na faksu, sploh v zadnjih dveh, treh letih.

Od kje črpaš navdih in inspiracijo?

Moje pesmi so zelo intenzivne, osebno izpovedne. Za razliko od mojih pesniških kolegov jaz ne črpam navdiha iz vsakdanjosti, temveč moja poezija temelji na občutjih, celo intenzivnih občutij. Je večinoma tudi zelo intenzivna, pesimistična, temačna.

Ko sem prebrala nekaj tvoje poezije, sem najprej dobila asociacijo na Srečka Kosovela. Imaš morda na slovenski in tuji kakšnega ustvarjalca, ki ga občuduješ?

Si štejem v čast, če je Kosovel vplival name. Definitivno je. Od starejših avtorjev je imel tudi Dane Zajc zelo velik vpliv name. Obožujem Jureta Detelo. To je generacija 60-ih. Od sodobnejših, ki so mi še danes zelo pri srcu pa je Vinko Möderndorfer. Od tujih mi je všeč T. S. Eliot.

Glede na to, da si pesnik, si kdaj napisal pesem tudi kakšni punci?

V zadnjem času ne. V kakšni osnovni šoli pa se je to zgodilo.

Javni sklad RS za kulturne dejavnosti

FOTO: JSKD

 

Kakšno umetnost imaš še rad poleg poezije?

Trudim se spremljati kar se da vse veje umetnosti. Od gledališča do filma, likovne umetnosti in glasbe. Nisem pa pristaš neke konvencionalne umetnosti. Imam raje, da se umetnost dogaja izven institucij kot so založbe ali institucionalno gledališče. Imam raje neko neodvisno umetnost, ker mislim, da je to edina zares svobodna umetnost.

Bi s svojo umetnostjo rad tudi na kaj opozoril? Povedal kaj družbeno kritičnega?

S svojo poezijo nočem ravno moralizirati ali kaj podobnega. Mislim, da to ni funkcija poezije. Toda v vsaki kvalitetnejši poeziji so tudi elementi iz družbe, v kateri je ta poezija nastala, ki jih lahko razumemo tudi kot kritiko in željo po spremembi.

Kar se mi zdi vredno kritike je individualizem v tem kapitalističnem sistemu, krivice v družbi, tudi odnos do mladih umetnikov.

Se ti zdi, da umetnost v Sloveniji cveti ali je še kaj prostora za izboljšavo?

Znotraj institucij kot so razne založbe, drama in podobno, umetnost zagotovo cveti, saj je tam dovolj denarja. Toda tista umetnost, ki se trudi biti bolj avantgardna oziroma alternativna umetnost, ne dobi dovolj finančnih sredstev. To je področje na katerem bi bila potrebna sprememba.

Če ne bi pisal, kaj bi počel? S čim bi se ukvarjal?

Sedaj me zelo veseli ukvarjanje s pesniškim nastopi, s katerimi uprizarjamo na gledališki način ob glasbeni spremljavi naše skupinske verze. Sicer pa mi je blizu tudi pisanje kakšnih strokovnih literarnih tekstov. Definitivno pa neko literarno področje, četudi ne kot pesnik, nekaj na tem področju.

Se ti zdi, da se bi dalo zgolj od poezije tega živeti?

To bolj težko. Sicer so tudi primeri pri nas, ki živijo od tega, toda to so starejše generacije, ki so že uveljavljeni avtorji, ki imajo že več desetletij kilometrine za sabo. Poleg pisanja opravljajo še druge službe na fakultetah, gledališčih in podobno.

Izključno od pisanja pri nas težko preživiš. Sicer imaš kaj od kakšnega honorarja, toda preživeti se zgolj od tega ne da, sploh kot mladi avtor.

FOTO: Arhiv Vida Karlovška

Si razmišljal tudi kaj o tujini, da bi kaj časa živel tam?

Veliko mojih študijskih kolegov je šlo ali pa bo šlo na Erasmus izmenjave v tujino. Jaz te potrebe trenutno nimam, tega ne čutim. Na potovanja hodim, toda za daljše obdobje se ne bi preselil. Sem iz Kopra in zdaj živim v Ljubljani ter mi trenutno povsem ustreza menjavanje mediteranskega in celinskega podnebja.

Kakšen odnos imaš do nagrad, si namreč dobitnik nagrade uršljan 2022?

Definitivno to nagrado dojemam kot priznanje, da sem na pravi poti, da ima moja poezija očitno neke kvalitete. Si štejem v čast, da sem nagrado dobil, toda ne pa pripisujem tovrstnim nagradam toliko pomena da bi mi to stopilo v glavo. Je treba tudi povedati, da je v takšnih primerih veliko odvisno tudi od sreče, kdo je tisto leto v žiriji, ker je vendarle odločitev odvisna od subjektivne presoje posameznikov v žiriji.

S kakšnimi ljudmi se družiš in kako gledajo na tvojo poezijo?

V veliki večini se družim s podobnimi mislečimi ljudmi, ki se ukvarjajo s področjem kulture. Če gledamo širše, bolj na splošno, velike večine vrstnikov ne zanimajo ta področja. To je tudi problem šolskega sistema, saj umetnost in kultura ni predstavljena na všečen način, temveč bolj kot prisilo, da se je treba »napiflat« določene stvari. Sicer pa ni tega, da bi vrstniki name gledali v negativnem smislu, ker se ukvarjam s poezijo.

Na kakšen način se sprostiš?

Veliko mi pomeni narava. Sploh koprsko podeželje. Tam se sprostim v naravi, s kakšnim sprehodom. Prav tako si rad privoščim kakšno dobro knjigo, pogledam kakšen zanimiv film.

Bi se opisal kot tipičnega študenta, ki greš ob kakšnih sredah žurat?

V bistvu mi zadnje čase mi žurke ne dišijo kaj preveč. Tudi prej nikoli nisem kaj preveč hodil ven, včasih že, toda ne prav pogosto. Rad grem s kolegi kdaj na kakšno pijačo, toda, da bi ves čas hodil na kakšne žure, pa ne.

FOTO: Vrabec Anarhist

Kateri je film in knjiga sta te najbolj inspirirala v zadnjem času?

Kar se knjig tiče bolj na splošno, so to klasične modernistične pesniške zbirke kot so Poker od Tomaža Šalamuna, Integrali od Srečka Kosovela ter Čuvaj sna od Vinko Möderndorferja. Od filmov recimo pa filmi režiserja Krzysztofa Kieślowskega.

Če bi postal milijonar, kako bi se tvojem življenje spremenilo?

Moram priznati, da nisem ravno najbolj spreten človek glede denarja tako, da bi si mogel narediti kakšen plan. Definitivno bi si privoščil kakšno potovanje izven Evrope. Potrebno je priti tudi do stanovanja, saj vsi vemo kakšne so stiske glede stanovanj, sploh za mlade ljudi. Potem pa tudi kaj kar se tiče kariere. Bi delal kaj na tem.

Kje se vidiš čez 10 let?

Z mojim faksom nimam ravno nekih širokih zaposlitvenih možnosti, to je treba priznati. V pedagoških vodah se ravno ne vidim. Zanimalo bi me novinarstvo ali pa delo radijskega napovedovalca. Če se bo pa v prihodnosti kaj spremenilo in se bo dalo živeti od nastopov in poezije, bom pa še sploh vesel.

Kaj bi sporočil našim bralcem ob prihajajočem novem letu?

Bralcem bi sporočil, da tisti, ki jih praznujejo, jim želim, da jih preživijo v krogu naj bližnjih in da se jim uresničijo njihove želje. Ter, da mogoče preberejo kakšno pesniško zbirko in se udeležijo kakšnega literarnega večera. Tega bomo zelo veseli.

Avtorica: Mateja Sekavčnik Da pesniško ustvarjanje živi tudi med mladimi in perspektivnimi upi, dokazuje primorec Vid Karlovšek. 22. letni pesnik je bil na letošnjem festivalu mlade literature Urška, ki se je odvil v Slovenj Gradcu, razglašen za najbolj perspektivnega mladega ustvarjalca, domov pa je odnesel nagrado uršljan 2022. Vid se je odzval povabilu, da ga povprašamo nekaj vprašanj. Kako bi se z nekaj besedami predstavil našim bralcem? Sem Vid Karlovšek, študent primerjalne književnosti in slovenistike. V prostem času se ukvarjam s pisanjem poezije ter z branjem poezije in proze. Sicer pa sem član tudi nekaj pesniških kolektivov s katerimi se…

Pregled ocene

Ocena uporabnikov: 4.8 ( 1 ocen)

Objavite komentar