Pesem avtorjev Tomaža in Brine Karat je dobila po oceni žirije (Tone Partljič, Tadej Golob, Andrej Rozman- Roza) tretjo nagrado na literarnem natečaju.
V Primusu sicer objavljamo prve tri zmagovalne prispevke literarnega natečaja Al’ lepše od Urške bilo ni nobene, ki ga je ob podpori ZKD Slovenije in ljubljanske izpostave JSKD organiziralo Kulturno – gledališko društvo Reciklaža. Z natečajem smo v prestolnici proslavili tudi 50- letnico prvega srečanja literatov- začetnikov, ki se je zgodilo prav v Sv. Trojici (nekdanjem Gradišču), kjer sicer domuje KGD Reciklaža.
Natečaj je sodelujoče vzpodujal, da svoj prispevek oblikujejo kot predelavo slovite Prešernove balade Povodni mož., Vse tri objavljene najboljše kratke zgodbe oz. pesmi nam torej sporočajo, kakšni so sodobni povodni (e-)možje in Urške.

Tomaž in Brina Karat sta napisala tretji najboljši prispevek
Tretja nagrada: Spletni mož in Urška 21. stoletja
Od nekdaj lepe so Ljubljanke slovele,
zapisal je pesnik te verze vesele.
Od takrat že skoraj dvesto je let,
na drugih osnovah vrti se zdaj svet.
Nič več si v nedeljo pod lipo zeleno
ob plesu, zabavi izbira kdo ženo.
So časi zdaj drugi, pomemben je splet,
družabna omrežja so polna deklet.
Mladenke na spletu prav vse so slovele,
profile spreminjale, da bi blestele,
saj vsaka bi rada še boljša bila,
da s svojo podobo se drugim baha.
Za spletno pozornost so vse se trudile,
ogledov neskončno si res pridobile.
So Instagram, Facebook in TikTok razvnele,
čez spletna omrežja pa mreže razpele.
Veliko na spletu bilo je deklet,
le ena je redno zažigala splet,
čeprav se nosila je, kot da je dama,
kljub temu med vsemi bila je še sama.
Se Uršika zala, postavna tolaži:
»Z lepoto kraljujem na Instagram plaži.«
Želela je biti kraljica deklet,
nikomur pustila ni priti v svoj svet.
A nekega lepega se je večera,
ko fantov z všečki b’la polna je mera,
pojavi kot strela sred’ jasnega dne –
mladenič postaven ji vname srce.
Čeprav sramežljiva, pod krinko se skriva,
ko jo prevzame ponudba mamljiva.
Napiše mu par besed, srček pristavi,
»pošlji« pritisne, ker on je res pravi.
Po nekaj sekundah mladenič odpiše:
»Tvoj čar me lepote ne spravi iz hiše!«
Zaljubljeno svoje izriše srce,
povabi jo k sebi prek spleta – se ve!
Od Urške kaj kmalu odgovor dobi,
»Prihajam,« mu piše, »se mi že mudi!«
A se ne zaveda pasti interneta,
saj vendar preveč za mladen’ča je vneta.
Le klik je dodala, sprejela pogoje,
prepričana, da ji bo lepše v dvoje.
Je s tem potrdila brez vsake utvare,
postala plen snubca in žrtev prevare.
Mladenič v valove jo spletne povabi
in Urško prelepo za vedno ugrabi.
Profil njen ostal je poln praznih vsebin,
naivno prevzetnim naj bo v opomin.
Utemeljitev
Pesem spretno povzame duha Prešernovega originala in ga prestavi v sodoben čas, v vesolje medosebnih odnosov preko posrednika,
vseobsegajočega in vseprežemajočega spleta, na katerem je tisto, kar vidiš, točno to, kar na koncu tudi dobiš – sejem ničevosti, svetbrez vsebine, fasada, nič več. Kazen mora biti vzgojna, že pri Prešernu je bila.
Tadej Golob