ČISTO NOV SVET – MUZIKAL SVENA PUNGARTNIKA

Piše: Daniel Gašper

29. september 2022

Ena prvih slik Marjana Skumavca z resniške kolonije, ustvarjena po motivu pesmi Jurija Vodovnika. Foto: arhiv Skumavčevih likovnih dni

Sven Pungartnik Rauter, nekdanji dijak I. gimnazije v Celju, je skozi nov glasbeni projekt udejanil svojo strast in realiziral idejo, ki se mu je rojevala že v otroštvu. Izziva se je lotil, čeprav nima formalne akademske skladateljske izobrazbe, ter ga v njegovi poklicni poti zanima čisto nekaj drugega, a vedno mu je bila všeč bila misel, da bi nekoč napisal nekaj, kar bo ljudem všeč in kar si bodo prepevali.

Tako je s svojimi skladbami za muzikal Čisto novi svet, ki je ugledal luč sveta konec leta 2021 na I. gimnaziji v Celju, verjetno to dosegel.  Nstopajoči in velik del publike so mu po nastopu zatrdili,  da si njegovih skladb ne morejo izbiti iz svojih misli. Sven je avtor glasbe in aranžmajev, sam je pripravil  avdicijo za pevce in pevke, sam je izbral glasbenike. Vsi so srednješolci. Pomoč je imel pri koreografijah in postavljanju igre na oder. Tu mu je pomagala Tanja Pečenko, ki je  k Svenovemu projektu pristopila z velikim entuziazmom. Sodelovali pa sta tudi Zarja Nemec in Tina Vorina, ki sta za muzikal  napisali scenarij.

Zgodba muzikala je že v samo svoji zasnovi izrazito vezana na glasbo. Mladi najstnik Oskar se spre z očetom, ker želi postati glasbenik. Ko poskuša svojo jezo umiriti, na podstrešju odkrije dnevnik glasbenika Vincenta iz leta 1939 in njegovo zgodbo. Med branjem Oskar uvidi, kakšni izzivi te lahko doletijo v življenju, in spozna pravi pomen uspeha: početi to, kar imaš rad, z ljudmi, ki jih imaš rad. S pomočjo prijateljev nobena pot ni težka. Tako je bilo tudi pri ustvarjanju muzikala Čisto novi svet. Med nastopajočimi, avtorjem glasbe, soavtorji besedila in koreografinjo je vseskozi vladala izredna sinergija in ustvarjalni zanos, celo  medsebojna ljubezen, zaradi katere je projekt odlično uspel.

Postavitev  muzikala  je bila že takoj od začetka dobro  dodelana in izpiljena do potankosti –   kot da bi spremljali že katero od ponovitev, ko se stvari res postavijo na svoje mesto,  in ne premiere. Poistovetenost z zgodbo in vsebino se je močno čutila skozi celotno predstavo in je šla brez predaha do vrhunca, kar se je kazalo  v izredni skupni interpretaciji vseh nastopajočih. Čeprav vsebuje muzikal veliko posameznih pevskih vlog, nobena ni monotona in nikdar ne izpade solistična, temveč se odlično vklaplja v  homogenost celotne skupine pevcev, kje  vsak solist daje celoti prepoznaven pečat in izvedbo obogati z lastnim karakterjem, ne le s pevskim in igralskim prispevkom.

Zapisane melodije, usklajene z izvirnim in pripovednim tekstom gredo vsakemu poslušalcu izredno v uho, tako da se med ogledom predstave lahko res uživaško prepusti dogajanju na odru. Avtor je glasbeni del  zasnoval po zgledu najboljših muzikalov West Enda in Broadwaya. Zato tudi glede scenskega načina nastopov ne moremo govoriti zgolj o posameznih »točkah« nastopajočih, saj so govor, glasbena podlaga in petje v prizorih tako prepleteni, da predstavljajo  enovito celoto. S tem se celotna zgodba in glasbena partitura res združita v usklajen organizem, ki mu  brez vsakršnih težav lahko rečemo odlična predstava. Sven v svojih glasbenih temah uporablja vzorce klasične glasbe in predvsem jazza, ki še dodatno poživi dogajanje na odru. Inštrumentacija ne zajema velikega števila inštrumentov, a z svojo zvočnostjo omogoča, da predvsem med posameznimi songi prikaže tudi vzdušje v prostoru, ki ga zgradi zgodba muzikala. Glasbene teme so kljub neakademski izobrazbi, a očitno nespornega avtorjevega talenta, medsebojno odlično povezane in se skozi predstavo redno obnavljajo in poslušalce dosledno usmerjajo  na odrsko zgodbo, ter se jim tako tudi vtisnejo v podzavest. S tem so izpolnjene vsa izhodiščna pričakovanja, da se bo avtorjev ustvarjalni napor zares udejanil in prav zaradi tega si mnogi  poslušalci še dolgo po končani predstavi prepevajo in požvižgujejo melodije iz  Čisto novega sveta.